Kaja Cencelj, SiGledal, 7. 12. 2010

Občinstvo se odloča po svoje in prav je tako

DECEMBRSKI FOKUS – NAGRAJENCI 2010: Kolektiv Narobov sestavljajo ustvarjalci različnih vrst živih umetnosti, ki ustvarjajo najrazličnejše gledališke projekte, katerih temelj je tako improvizacija kot tehnika in filozofija. V šestih letih so Alenka, Gregor, Sonja, Tomaž in Maja prečesali Evropo, Severno Ameriko, gostovali v Kanadi, Belgiji, na Nizozemskem in Švedskem ter se večkrat vrnili na berlinske in dunajske odre.

Kolektiv Narobov / foto Ivian Kan Mujezinović

Pogovarjali smo se z Majo Dekleva Lapajne, vodjo Kolektiva Narobov.

Za svojo ustvarjalnost ste prejeli Ježkovo nagrado za projekt Velika sestra (2007) in vrsto mednarodnih nagrad –  prvo nagrado festivala Improvaganza (Edmonton, Kanada), nagrado občinstva za predstavo De.Kons na festivalu Impronale (Halle, Nemčija) in letos prvo nagrado na 9. mednarodnem festivalu gledaliških športov v Zürichu. Na festivalu ste premagali gledališke improvizatorje iz Finske, Nemčije in Švice.
Kakšni so občutki, ko dobite nagrado doma, in kakšni, ko vas nagradijo na tujih odrih?

Odličen občutek imamo vsakič, ko naredimo dobro predstavo. Ko dogodek zaživi v vsej svoji polnosti, ko občinstvo diha z nami, ko smo performerji nadvse usklajeni in ko se prostor, glasba, luči, občinstvo in igra združijo v eno. Občutki ob prejemu nagrade so seveda tudi lepi, a manj intenzivni. Za delo v Kolektivu Narobov smo, obratno kot večina gledališč, najprej prejeli nekaj mednarodnih nagrad in potem domačo Ježkovo nagrado. Morebiti nam je zato slednja pomenila več, saj smo bili priznanja s strani mednarodnega impro prizorišča vajeni, doma pa sta nas podpirala le občinstvo in del strokovne javnosti, zato uradnega priznanja še nismo dobili. Še vedno se nam zdi zanimivo, da smo edino domačo nagrado prejeli pravzaprav na področju radijske produkcije, ki ni naš osnovni medij.

Pa vendar, imajo mednarodne nagrade morda vseeno večjo težo kot domače? Kako so se na vašo nagrado odzvali vaši igralski kolegi, slovenski mediji, Ministrstvo za kulturo, strokovna javnost, publika in drugi?

Težko se odločim, katere imajo večjo težo. Najbrž je predvsem pomembno, za kakšno nagrado gre oziroma kdo jo podeljuje. Za omenjeno nagrado smo dobili odzive z različnih koncev, tako od prijateljev kot od strokovne in medijske javnosti ter občinstva. A ne prav v veliki meri, saj sami tej nagradi nismo pripisovali izredno velikega pomena. Vsekakor so nagrade koristne za sodelovanje z mediji, saj po navadi objavljajo novice o posebnih dogodkih, podelitvah nagrad ali prelomnicah in ne spremljajo rednega dela gledališč tako pogosto. Tudi v smislu referenc določenega ustvarjalca ali ustvarjalnega kolektiva nagrade pridejo prav. Občinstvo pa se odloča po svoje in prav je tako.

So vas zaradi nagrad, ki ste jih dobili na mednarodnih festivalih, povabili še na kakšen festival in ali so se ponudile nove možnosti za mednarodno sodelovanje?

Mislim, da za naše dokaj aktivno mednarodno sodelovanje niso zaslužne nagrade, temveč preprosto naše delo. Po skoraj vsakem mednarodnem festivalu, na katerem gostujemo, dobimo nova povabila. Združujemo strokovno znanje in poznavanje tehnike z izrazitim lastnim stilom, hkrati pa poskušamo biti ves čas odprti za nove ideje in vplive z različnih umetniških področij.

Že od samega nastanka ustvarjate najrazličnejše projekte – od takih, ki so bliže klasičnim »impro dogodkom«, do režiranih predstav, performansov in radijskih iger. Vaše nastope v tujini pogosto spremljajo tudi stoječe ovacije.

Res je, da smo v Amsterdamu letos doživeli stoječe ovacije po predstavi Klic. Občutki po takšnih predstavah so neverjetni. Čudovito je, ko se mnenje občinstva ujame z našim lastnim občutkom o tem, kako smo opravili svoje delo. Take predstave nam dajo nov zagon, občutek, da delamo v pravi smeri in da bomo z delom nadaljevali.

Vsako jesen organizirate festival Goli oder, mednarodni festival improvizacije, ki slovenski javnosti ponuja aktualen prerez dogajanj na področju umetniške improvizacije  – od kod prihajajo gostujoči umetniki in kako jih sprejema slovensko občinstvo?

Imeti v gosteh nabor izvrstnih mednarodnih improvizacijskih ustvarjalcev – do zdaj smo gostili 42 gledališč iz 16 držav Evrope, Severne in Južne Amerike – doživeti njihove predstave, skupaj ustvarjati festivalske produkcije ter se družiti na javnih in neformalnih pogovorih in zabavah je navdihujoče. Tudi občinstvo nadvse ceni festivalsko atmosfero in spremlja predstave tujih gledališč z velikim pričakovanjem, hkrati pa z odprtostjo, igrivostjo in navdušenjem. Po mnenju gostov imamo zelo hvaležno in tudi aktivno občinstvo.

Predstava Le Grand Big Tour (with cheese), Kolektiv Narobov/ Foto: Alaia Berhonde

Predstava Le Grand Big Tour (with cheese), Kolektiv Narobov/ Foto: Alaia Berhonde

Kakšni projekti, predstave in nastopi vas v prihodnjem letu čakajo doma in v tujini?

Prihodnje leto bo za nas izrazito mednarodno. Zaenkrat smo dogovorjeni za gostovanja s predstavami Klic, Le Grand Big Tour (with cheese) in Tok-tok! v Švici (Bern, Winterthur, Basel, Zürich, Freiburg), Franciji (Brest), Nemčiji (Köln, Halle, Berlin) in Gruziji (Tbilisi). Doma nas v maju čaka deseta, jubilejna uprizoritev Improvizije, spektakularne glasbeno-gledališke parodije Evrovizije. Jeseni pa posebna izdaja Golega odra, mednarodnega festivala impro gledališča, prav tako deseta po vrsti.  V okviru le-tega bo premierno uprizorjena nova narobovska produkcija, predstava FM, kjer bodo odrsko dogajanje določali radijski valovi. Intenzivno bo, delovno, naporno in hkrati polno ustvarjalnega užitka in navdihov.

Predstava Tok-tok! (Kolektiv Narobov) / Foto: Ivian Kan Mujezinović

Predstava Tok-tok! (Kolektiv Narobov) / Foto: Ivian Kan Mujezinović

 

Povezava:

Kolektiv Narobov

Lena Gregorčič, SiGledal, 6. 12. 2010
Žlahtni režiser Cavazza, Boris Cavazza
Anita Volčanjšek, SiGledal, 6. 12. 2010
Möderndorferjeva žlahtnost
Kaja Cencelj, Sigledal, 6. 12. 2010
Ko te nagrada radostno potreplja
Kaja Cencelj, Sigledal, 8. 12. 2010
Dvom – edino zagotovilo za živo ustvarjalnost
Kaja Cencelj, SiGledal, 13. 12. 2010
Nagrada, dobrodošel dvigovalec ega v težkih trenutkih
Anita Volčanjšek, SiGledal, 10. 12. 2010
Župančič Zupančiču
Tea Kovše, SiGledal, 7. 12. 2010
Posebni prispevki k slovenski lutkovni umetnosti
Lena Gregorčič, SiGledal, 8. 12. 2010
In priznanje gre ... Gašperju Tiču
Nika Arhar, SiGledal, 9. 12. 2010
V procesu sva se ugledali kot kreativni osebi
Kaja Cencelj, SiGledal, 21. 12. 2010
Potrditev, da sem delovala v pravi smeri
Kaja Cencelj, SiGledal, 2. 12. 2010
Nagrade, njihov namen, pomen in vrednost
Kaja Cencelj, SiGledal, 5. 12. 2010
Novi Dialogi angažirano o gledališču