Nemška drama leta govori o Slovencih

Avstrijskega dramatika Petra Handkeja je žirija letošnjih Dnevov drame v Mülheimu an den Ruhr zaradi njegovega besedila Še vedno vihar razglasila za dramatika leta in mu podelila prestižno mülheimsko nagrado za dramatiko, eno najpomembnejših gledaliških nagrad v nemško govorečem prostoru. Žirija je njegov Še vedno vihar (2010) označila kot žalostno, ranjeno, jezno, a tudi komično delo ter kot univerzalno dramsko besedilo, s katerim je Handke postavil spomenik vsem etničnim manjšinam sveta. Handkejev Vihar so krstno uprizorili na Salzburških slavnostnih tednih 2011 v koprodukciji s hamburškim Thaliatheatrom, v prihajajoči sezoni pa se obeta tudi prva slovenska uprizoritev v ljubljanski Drami v režiji Ivice Buljana.

Drama, ki se spoprijema s kompleksnostjo življenja na avstrijskem Koroškem in s problemom identitete v tem družbenem prostoru, je poskus pomiritve s preteklostjo. Režiser Ivica Buljan, ki bo z igralci SNG Drama Ljubljana postavil na oder Male drame, pa bo v tej preteklosti skušal najti politično vizijo prihodnosti.

Kakor v vseh svojih besedilih je Handke tudi tokrat radikalen in pretresljiv. Intimna saga Še vedno vihar govori o času pred drugo svetovno vojno in o partizanskem boju, ki je razdelil družino avtorjeve matere na dve nasprotujoči si strani: del družine se je pridružil okupatorju, del pa partizanskemu boju. V nedoločljivih prostorih in časih se s pripovedovalcem srečujejo ded in babica ter njunih pet otrok Gregor, Valentin, Ursula, Benjamin in pripovedovalčeva mati. Vsi so protagonisti kolektivne zgodbe, ki rekonstruira položaj slovenske manjšine v težkem času, polnem strahov, upov in predsodkov. Besedilo, v katerem se dramatika prepleta s prozo in intimna poetičnost z zgodovinskimi dejstvi, so poleg osebnih zapiskov navdihnili dokumenti, pisma in fotografije, najdeni po smrti družinskih članov.