FBS, 24. 10. 2011

Nagrade 46. Festivala Borštnikovo srečanje

Strokovna žirija v sestavi Marko Peljhan predsednik, Melita Forstnerič Hajnšek, Amelia Kraigher, Katarina Pejović in Thomas Irmer, se je sestala v soboto, 22. oktobra 2011, po zadnji tekmovalni predstavi in odločila o letošnjih nagrajencih.

Bartleby, pisar / foto Miha Fras

Nagrade bodo nagrajencem podeljene na Sklepni slovesnosti 46. Festivala Borštnikovo srečanje, ki bo v nedeljo, 23. oktobra ob 20. uri, v Veliki dvorani SNG Maribor. Prav tako bo na prireditvi podeljen borštnikov prstan Miladi Kalezić.

***
BORŠTNIKOVE NAGRADE STROKOVNE ŽIRIJE ZA UMETNIŠKE DOSEŽKE

• Borštnikovo nagrado za adaptacijo besedila:
Miloš Lolić za adaptacijo besedila Hermana Melvilla BARTLEBY, PISAR v izvedbi Mini teatra Ljubljana

Lolićeva priredba Melvillove zgodbe je odločujoči dramaturški temelj celotnega koncepta uprizoritve. Izhodiščna zamisel, ki pripovedovalca postavi kot osrednjega in nekoliko izmuzljivega protagonist, Bartlebyja – kar je pogost nesporazum – ne postavlja v ospredje, temveč odpira bogate možnosti besedilnega plastenja. Bartlebyjev delodajalec s tem lahko prehaja od minimalističnih odrskih akcij do široko razpr(ostr)tih refleksij in celo hipnih preskokov v druge osebe. Čeprav je prizorišče zgodbe očitno, in le nekajkrat omenjeno, Lolićeva priredba široko odpre zgodbo o utrudljivem in dolgočasnem delu v pravniških pisarnah Wall Streeta sredi 19. stoletja sodobnim asociacijam. Nujni posegi v besedilo ne zarežejo v eksistencialne, verske in politične plasti njegovih pomenov, temveč še toliko bolj odmevajo v sodobnem branju Melvilla.

• Borštnikovo nagrado za scenografijo:
Henrik Ahr za scenografijo v uprizoritvi HUDIČ BABJI v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega

Scenografija Henrika Ahra za Schönherrjev Hudič babji je oblikovana bistro in funkcionalno. Gledalec je soočen z leseno steno, ki določa in ločuje prostor igre in publike. Spominja na gozdove te avstrijske drame in hkrati učinkuje kot »začudna« metafora za slovensko severno mejo. Prav tako kot v Schönherrjevi drami, je s tem medigra med oddaljenostjo in bližino še dodatno poudarjena. Kombinacija subtilne simbolne abstrakcije, ki izpostavi vse tri protagoniste v njihovem erotičnem spopadu, in presenetljiv minimalizem arhitekturne ekspresije, ustvarita osupljiv oder za tega »Strindberga v gorah«.

• Borštnikovo nagrado za oblikovanje zvoka:
Luka Ivanović za oblikovanje zvoka v uprizoritvi BARTLEBY, PISAR v izvedbi Mini teatra Ljubljana

Ivanovičev nedoločni zvočni cut-up preko subtilne prezence, ki jo lahko beremo kot osnovo časovnih zank te interpretacije Melvilla, skupaj z dramaturškimi posegi podpre in odpre horizont zvočnega, ritmičnega in celo radijskega doživetja gledališča. Določa mu takt, ritem in izredno bogato paleto registrov, tudi preko komaj zaznavne večjezičnosti, ki ta tekstualni biser pripelje v sodobnost. Miniatura postane sodobni »teatrum mundi« v katerem je diktafon tisti čisto osebni stroj za obnavljanje spomina, ki se nikdar ne zmoti. Ekstaza montaže.

• Borštnikovo nagrado za oblikovanje maske:
Barbara Pavlin in Empera3zz za oblikovanje maske v uprizoritvi POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča

Če so fizična, psihološka in socialna travestija v Tauferjem Pohujšanju poglavitni generator odrske dinamike, je maska tista funkcija, ki je v tej precizni enačbi omogočila izredno kolektivno igro in definirala njen estetski okvir. Maska je tista materialna iluzija, ki učinkovito razgalja celotno psihosocialno pokrajino šentflorjanskih patologij. Avtorjev, režiserjev in igralski »pièce- bien-faite« je preko maske postal žanrska in interpretacijska celota in je ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča omogočil, da se prepusti preciznim mehanizmom Cankarjevega besedila kot sodobnega instrumenta za opazovanje naše družbe.

• Borštnikovo nagrado za mlado igralko:
Viktorija Bencik za vlogo Žene v uprizoritvi HUDIČ BABJI v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega

Skrbno stilizirana vloga mlade žene prinaša zanimiv razpon: od pasivne krhkosti do usodne »hudičevke«, od žrtve do krvnice. Izpeljava lika je dosledna in jezikovno prepričljiva. Mlada igralka je z močno prezenco in s ključnim, nezmotljivim glasom »a capella tria«, ustvarila najprepričljivejši krak arhetipskega trikotnika. To je subtilna, s pravo mero dozirana in konsekventno režijsko vodena »ljudska« igra, z vsemi elementarnimi emocionalnimi poudarki, erotičnostjo, ki jo iz sprva na videz sramežljive hribovske dekline spremeni v usodno žensko na meji.

• Dve Borštnikovi nagradi za igro prejmeta:
Igor Samobor za vloge Bartlebya v uprizoritvi BARTLEBY, PISAR v izvedbi Mini teatra Ljubljana, Shylocka v uprizoritvi BENEŠKI TRGOVEC in Neznanca v uprizoritvi V DAMASK v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Resničnost igralčeve eksistence lahko dojamemo kot velik privilegij potovanja skozi razlčne identitete, kar zahteva pogum, radovednost, domišljijo in disciplino. Odkrivamo jo kot težko nalogo čakanja tistega, ki je v verigi gledališkega odločanja ponavadi zadnji. To zahteva veliko potrpežljivosti, skromnosti, skrbno ohranjanje lastne identitete, modrost in spet – disciplino. Igor Samobor uteleša to velikansko nalogo. Kreativno, duhovno in človeško disciplino dojema kot pogoj svobode. Z lastnim sistemom vrednot in njegovega nenehnega preizpraševanja ustvarja alkimijo, ki jo imenujemo velika umetnost.

Skozi dramatično in enigmatično prepletanje identitet tistega, ki kontrolira svet, in tistega, ki ta svet izpodriva s svojim pasivnim uporom v predstavi Bartleby, pisar; skozi trdno vero ohranjanja tradicionalnih vrednot kot zadnjega oporišča današnje družbe v predstavi Beneški trgovec; skozi neskončno razpetost med iskanjem dialoga z božansko instanco ter iskanjem zemeljske potešitve v predstavi V Damask – je Samobor utelesil nekatera ključna vprašanja sodobnega moškega in nam razprl nove prostore refleksije in sočutja.

Janja Majzelj za vlogo Zlodeja v uprizoritvi POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča

Zlodej Janje Majzelj, ki v dolino šentflorjansko prikopita s francoskega, je ustvarjen z visoko stopnjo igralske fantazije in invencije: je lažnivec in zapeljivec, mag in prevarani čarodej. Igralka nam ga prikaže z nezgrešljivim posluhom za odrski jezik in gib, ki mestoma prehaja v ples. Ritem in melodija Cankarjevih besed in stavkov, v prozi in verzu, sta v njeni interpretaciji natančno travestirana; ta travestija jezika se obenem posrečeno ujame z režijskim konceptom predstave ter ga nadgradi, s čimer predstavi podeli pomembno dodatno kvaliteto.

• Borštnikovo nagrado za režijo:
Eduard Miler za režijo uprizoritve BENEŠKI TRGOVEC v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Začenši z inovativno adaptacijo Shakespearjevega teksta, ki postavlja v prvi plan figuro Lancelota, v furiozni interpretaciji Gregorja Bakoviča, in prinaša popolnoma nov pogled na lik Portie, ki jo Nataša Barbara Gračner uprizarja z virtuozno mnogoplastnostjo, je Eduard Miler skozi skrbni in premišljeni režiserski postopek zgradil kompleksno sliko današnjega sveta, pogreznjenega v pohlep, »poglobljenega« v površnost takojšnje potešitve, ki mu Shylockovo vztrajanje na trdnih vrednotah predstavlja temeljno grožnjo. Miler je s temi postopki in s pomočjo močnega igralskega ansambla posegel v središče aktualnih gorečih vprašanj globalne socialne, ekonomske in politične sedanjosti, ki je na začetku procesa usodnih sprememb.

• Borštnikovo nagrado po presoji žirije:
LIFERANTI v režiji Mihe Nemca in izvedbi Gledališča Glej in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

V pomanjkanju izvirne sodobne dramatike na letošnjem FBS so bili Life®anti ena izmed redkih izjem. Omogočila nam je vpogled v zanimiv in avtentičen kulturnozgodovinski drobec. Predstava je izjemna točka identifikacije kolektivnega spomina in poduk o večni, nespremenljivi prisotnosti delitve duhov in blišču ter bedi gledališča, pozabi, mitizaciji in demitizaciji. Gledališče v gledališču, svež spoj sodelovanja ene izmed nacionalnih produkcijskih hiš z neodvisno sceno. Miniaturki o spopadu in namenu gledališča izpred 110 let – med »človekom literatom« Etbinom Kristanom in »človekom intendantom« Franetom Milčinskim in borbi velike igralke Marije Nablocke z lastnim minevanjem in lastnim spominom sta presunljivo aktualni, kot bi orumenele fotografije prelili v današnjo večdimenzionalnost. Konsekventno izpeljana v vseh pogledih in presenetljivo sveža.

• Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev:
Herman Melville: BARTLEBY, PISAR v režiji Miloša Lolića in izvedbi Mini teatra Ljubljana

Znotraj selektorskega vpogleda v letošnjo slovensko gledališko produkcijo se je predstava Bartleby, pisar, v produkciji Mini teatra in režiji Miloša Lolića, vzpostavila kot najbolj suverena celota, ki z minimalnimi sredstvi ustvari večdimenzionalni univerzum. V podobi bralne uprizoritve, forenzične raziskave in zvočne krajine, z velikim spoštovanjem do osupljive moči Mellvilove kratke zgodbe in v navidezni odrski statičnosti se Bartleby, pisar razvije v gledališki dogodek visoke napetosti in globoke skrivnosti. Mojstrsko orkestrirana igra vseskozi stopnjuje zgoščenost zgodbe in pomenov ter pri gledalcu obuja množico pomislekov o razsežnosti posameznikovega vpliva na lastno življenje, naravi upora do resničnosti in njunem medsebojnem razmerju. Bartleby, pisar je dovršena metafizična konstrukcija prostora-časa, ki se nas dotakne tako na čustveni kot na intuitivni in čutilni ravni. Gledališče, ki gledalca, ne glede na razumevanje ali nerazumevanje jezika, spodbuja k aktivni refleksiji sodobnega subjekta.

***
POROČILO ŽIRIJE
Strokovna žirija Festivala Borštnikovo Srečanje 2011 je bila tudi letos soočena s širokim spektrom avtorskih pristopov in poetik sodobnega slovenskega dramskega gledališča, s programi umetniških vodstev, s produkcijo, v kateri so trije režiserji ustvarili polovico predstav v izboru. Zaradi zmanjšanja števila razpoložljivih igralskih nagrad na tri, je imela v tej kategoriji še težje delo kot v letu 2010.

Zaznala je fokus letošnjega izbora, ki se je občutno premestil k premislekom o številnih razsežnostih odtujenosti in utesnjenosti, ki jo narekujejo družbene interakcije v malih skupnostih, bodisi znotraj družine, v vaških in tako zelo prepoznavnih in aktualnih malomeščanskih okoljih.

Gledali smo gledališke stroje, ki poskušajo reflektirati družbo, v kateri živimo, in včasih uspešno in včasih malo manj gradijo vizije interakcij sodobnega subjekta z družbenimi biotopi, s katerimi se soočamo v tako prelomnih in kompleksnih časih.

In spet, da ne bo pomote, lahko suvereno izjavimo, da je naše gledališče živo in relevantno in bo, glede na videno, takšno tudi ostalo. Umetniška vodstva, avtorji in širša kulturna politika bodo morali nadaljevati dinamičen dialog, ki bo, če parafraziramo avantgardista Ferdinanda Delaka, naredil iz slovenskega gledališča »garaž svetovne drveče lepote«. Ta »garaž« pa ni končna postaja, temveč laboratorij, iz katerega vstajajo vizije. Če bodo hotele ta svet tudi ustrezno reflektirati, bodo morale še bolj aktivno komunicirati z mednarodnim prostorom, tistim prostorom, ki bo slovenskemu gledališču omogočil nadaljnjo rast.

***
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2010/2011 prejme solo performans v produkciji Vie Negative, po zamisli izvajalca Marka Mandića in režiserja Bojana Jablanovca Mandićstroj.

Marko Mandić se v performansu Mandićstroj strastno zažene po izbranih poglavjih lastnega igralskega opusa, v vlogah prebira vsakokratno bistvo, ob sočasnem nagovarjanju oziroma neposrednem vključevanju občinstva kot ključnega uprizoritvenega partnerja pa bliskovito prehaja skozi nekronološko linijo skoraj štiridesetih vlog, ki jih je ustvaril v obdobju poldrugega desetletja. Rezultat je oblikovno večplastna celota osupljivega psihofizičnega izraza, ki v asociativnem poteku in povsem vidnih premenah dialoško obuja pretekle igralske stvaritve, prevprašuje lastne avtomatizme ter se ozre preko določenosti interpretativnih vlog.

Povezani dogodki