"Naš cilj je, da se sezone navezujejo druga na drugo, da so nadaljevanje ali reakcija na predhodno. Parola, ki spremlja sezono, in načrtovani repertoar nista naključna in nista odvisna od izbora besedil, ki bodo obdelana, ampak skupaj s prejšnjimi sezonami gradita specifično pripoved. Gledališče temelji na ustvarjalnih procesih, zato je vsaka sezona proces, v katerem smo prišli do različnih rezultatov, reakcij, spoznanj," je pojasnil Injac.
Zadnjo sezono so po njegovih besedah ironično poimenovali Vse lepo in prav, "opozarjali smo in imeli smo prav". Zdaj pa se soočajo s posledicami takega pristopa k realnosti. "Gledališče je družbeni fenomen in je predstavnik družbenosti v konkretnem geokulturnem kontekstu," je prepričan Injac. Prepričan je tudi, da je slovenska družba pred ogromnim izzivom, saj se sooča s porastom nacionalizma, ksenofobije, nasilja, sovražnega govora, napada na Neslovence, uvedbo novih desnih populističnih ideologij itd. Po drugi strani pa z neuspešnostjo slovenske države pri obravnavi kulturnih institucij, ukinjanjem kriterija kakovosti itd.
"Jaz, umetnik. Jaz, državljan označuje predvsem našo veliko odgovornost. Ne bodimo nori in ne pretvarjajmo se, da je ta družba boljša, kot je. Ne zapirajmo se v prostore zasebnosti v trenutku, ko ves svet, ali vsaj ta naš svet tukaj, popolnoma razpada. Jaz, državljan je odgovornost, ki jo mora razumeti tudi Jaz, umetnik," je povedal Injac.
Sezona bo vključevala nekaj znanih del iz svetovne dramatike - Don Juana v režiji Tomija Janežiča, Baala Andreja Rozmana Roze po motivih Bertolta Brechta v režiji Vita Tauferja in Platonovo Državo v režiji Anje Suša in Boruta Šeparovića -, vmes pa še otroško predstavo Ariol po priljubljenem stripu Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta v odrski priredbi Anje Golob in režiji Matjaža Pograjca.
Izbrana dela po besedah umetniškega vodje govorijo "o umetniku, njegovih upanjih in željah, družbenem angažmaju in položaju, o družbi, ki ga izključuje ali sprejema, odstranjuje kot subverzivni element ali nagrajuje z namenom nacionalnega samopotrjevanja. Umetnik je v tem primeru agens, pa tudi detektor stanja."
Na sporedu bo tudi nadaljevanje projekta Narodna sprava. Mladinsko gledališče je v zadnjih nekaj sezonah vzbudilo pozornost z uprizoritvami, ki odpirajo vprašanja nedavne zgodovine, ob tem pa tudi (politične in državljanske) etike. Na vprašanje, ali bo to ena od predstav, na katere stavijo, Injac odgovarja pritrdilno: "Naš cilj je vznemiriti, da bi lahko začeli javno debato. To je dolžnost in velika moč vsake prave umetnosti."
"Narodna sprava, izenačevanje popolnoma drugačnih ideologij iz preteklosti, da bi poiskali nove koncepte - ni pomembno, na kakšni ideološki strani smo bili, pomembno je samo, da smo Slovenci, Hrvati itd. - je ena od velikih tem vseh postkomunističnih držav. Pravzaprav se iz zgodovine nismo naučili niti ene lekcije. Ta predstava se bo ukvarjala s strategijami sprememb (revolucij), ki so del naše dediščine in ki jih zavračamo. Šlo bo za interdisciplinaren in formalno nenavaden projekt," napoveduje Injac.
Projekt je del koncepta, s katerim skušajo mladinsko gledališče vzpostaviti kot pomembno točko na kulturnem zemljevidu mesta, ki skozi predstave, pogovore, akcije, zabave in koncerte privablja ljudi, ki si "želijo nekoliko bolj celostni doživljaj kot pa prijeten brezskrbni večer s kozarcem vina v preddverju". V siceršnjem korpusu gledališč v Sloveniji namreč stavijo predvsem na umetniško in politično relevantnost. "Kot vidite na podlagi nagrad in pomembnih svetovnih festivalov, na katerih smo prisotni, vse skupaj daje dober rezultat," je še dodal Injac.
Predstavitev sezone skupaj z vsemi režiserji načrtujejo v začetku septembra.