Maska, 8. 4. 2010

Maska še naprej razkriva sodobno scensko umetnost

V Zavodu za založništvo, kulturno in producentsko dejavnost Maska iz Ljubljane letos predvidevajo veliko dogodkov in dejavnosti.
:
:

foto Janez Janša

Vodja produkcije Tina Dobnik je naštela vrsto gostovanj z avtorskimi produkcijami, pod katere se je podpisal avtor in direktor zavoda Maska Janez Janša. S predstavama, kot sta Življenje v nastajanju in Pupilija, papa Pupilo, pa Pupilčki, bodo med drugim gostovali v Berlinu, na Reki ter v Beogradu.

Do konca maja poteka v okviru Maskinega simpozija še Seminar sodobnih scenskih umetnosti na temo Umetniška in družbena razporeditev teles v odnosu do politične nemoči. V sodelovanju z dvanajstimi evropskimi revijami s področja sodobnih scenskih umetnosti nameravajo izdati 12 številk nove revije z naslovom Yearbook (Letopis). V zbirki Transformacije pa bo v kratkem izšel roman Jacquesa Rancierja z naslovom Emancipirani gledalec.

 

  • Yearbook:

Izšla je nova številka revije, ki nastaja pod okriljem Team network-a . Gre za sodelovanje 12 evropskih revij s področja sodobnih scenskih umetnosti. Tokratno vodilo, rdeča nit revije je Zahod/Vzhod: Izkrivljena ogledala. Kakšne so posledice padca berlinskega zidu? Katere klišeje v umetnosti, kulturni politiki, pa naj bo o vzhodu ali zahodu, je proizvedel padec, kaj je ohranil in kakšen zid je ponovno vzpostavil? Sta vzhod in zahod v umetniškem, kulturno političnem neravnovesju? Nudi vzhod alternativno zahodu,logiki prostega trga? So le nekatera izmed vprašanj, ki si jih postavljajo pisci tokratne številke.  Alvisa Hermanisa, Árpáda Scillinga, Charlesa Tordjmana, Joa Fabiania, Einstürzende Neubauten pa najdete v rubriki Profili. Revija je darilo naročnikom revije Maska (in novinarjem na današnji tiskovni konferenci).

  • Produkcija:

Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša: Več nas bo, prej bomo  na cillju
Torek, 13.4.2010 ob 20.00 premiera, Brut, Dunaj
Sreda, 14.4.2010 ob 20.00 ponovitev, Brut Dunaj
Avtorji: Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša, scenarij in režija: Janez Janša, Janez Janša, performer in dokumentarist: Dražen Dragojević, programiranje in montaža: Luka Dekleva, oblikovalec zvoka: Sašo Kalan, dramaturgija: Tina Dobnik, snemalca projekcij: Darko Herič, Matjaž Mrak, prevodi:  Maja Lovrenov in Jeremi Slak, izvršna producentka: Tina Dobnik
Produkcija: Maska Ljubljana
Koprodukcija: Brut Künstlerhaus Dunaj (Avstrija)
Partner: Aksioma, zavod za sodobne umetnosti

Dr. Miro Cerar
, dr. Blaž Lukan, Ilinka Todorovski, Zmago Jelinčič Plemeniti, Veso Stojanov, Mladen Dolar, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša je le nekaj izmed mnogih imen, nosijo jih osebnosti, ki se pojavljajo v dokumentarni predstavi

Več nas bo, prej bomo na cilju je dokumentarna predstava, ki združuje različna mnenja in poglede (od intervjuvanih na ulici, do politikov, teoretikov in strokovnjakov s področja sodobne umetnosti, prava  in številnih drugih družbenih sfer), povezane z vprašanji, kot so identiteta in identifikacija, mnoštvo in množenje, ime kot vmesnik med zasebnim in javnim ter osebno ime kot znamka. Gre za sprehod po različnih stopnjah in vidikih spremembe imena in njenih posledic (tako javnih kot relacijskih in intimnih), za raziskavo, kako v zahodni kulturi pojem osebnega imena sovpada z vprašanjem identitete osebe (oziroma se od njega razlikuje): Če naj parafraziramo Shakespearejevo Julijo, »Ali bi vrtnica drugače dišala, če bi ji ime bilo Janez Janša?«

  • Mednarodna postoprodukcija:


26. junij - gostovanje predstave  Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki v gledališču  Volksbühne, Berlin, Nemčija
avgust 2010 - gostujemo predstave Življenje (v nastajanju), Slovensko Narodno Gledališče, rekonstrukcija (Pupilija, pap Pupilo pa Pupilčki ali Spomenik g2) na festivalu ZOOM, Reka, Hrvaška
september – Spomenik g2, festival Bitef, Beograd, Srbija
25. in 26.oktober – Spomenik g2, DANCE festival, München
 

  • Seminar sodobnih scenskih umetnosti: (Jasmina)


Peter Stamer:   O PRAKSI – AKRONIM
Ponedeljek, 12. april 2010 ob 19.00 uri, Cankarjev dom, dvorana M1
Sledeč trem primerom svojih nedavnih projektov bo Peter Stamer ponudil vpogled v svojo PRAKSO: koncept, ki ga razume kot PERFORMATIVNO RAZISKOVANJE IN KOREOGRAFSKA ORODJA V SODOBNIH OKOLJIH. V svoji predstavitvi želi obravnavati naslednja vprašanja:
1) kaj je PERFORMATIVNO RAZISKOVANJE v sodobni scenski praksi (vprašanje VEDNOSTI v teoriji in praksi);
2) kaj lahko razumemo pod KOREOGRAFSKIMI ORODJI (vprašanje METODOLOGIJ);
3) kako zasnovati prostor kot SODOBNO OKOLJE? (vprašanje PRIZORIŠČA).
 
Peter Stamer je svobodni režiser, avtor, kurator in performer, ki živi in dela v Berlinu in na Dunaju.  
                                                

Ivana ivković:
Korak v praznino: razpoke v koreografiji
Ponedeljek, 19. april 2010 ob 19.00, Cankarjev dom , M3/M4
Telo plesalca v predstavi smo navajeni gledati kot telo, ki je nenehno v gibanju, kot mojstrsko telo, plodno v svojem gibanju, kot neprekinjen kinetični spektakel. Toda če ustavimo to gibajoče se telo in naredimo korak naprej k ideji plesa kot dejanja, ki vključuje tudi obdobja brez gibanja, razpoke ali »negativne prostore« plesa, se odpremo možnosti za strukturno uporabo praznine in miru v sodobni koreografiji. Korakanje in hojenje, mir in tišina, skakanje in padanje – to so nekateri izmed pojmov, ki jih bom uporabljala za opis del Leje Jurišić, Selme Banich in
Željke Sančanin v navezavi na kanonska avtorja Trish  Brown in Steva Paxtona.

Ivana Ivković je dramatruginja, glavna urednica Frakcije - časopisa za uprizoritvene umetnosti, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi publikacijami in s Centrom za dramsko umetnost. Bila je glavna koordinatorka projekta Zagreb – Kulturni kapital Evrope 3000. V glavnem sodeluje z BADco.

Stefan Jonsson

Ponedeljek, 10.5. 2010 ob 19.00, Cankarjev dom, M3/M4
Stefan Jonsson bo predaval o svojem delu  A Brief History of the Masses (knjiga  je izšla je pri Columbia Universty Press, 2008), ki je kulturnozgodovinska in sodobna razprava o usodi demokracije v našem globaliziranem svetu. Jonsson poveže dosežke in neuspehe preteklih revolucij s trenutnimi političnimi vprašanji in umesti naš sedanji trenutek v dolgo zgodovinsko dramo ljudskega nemira.  

Stefan Jonsson je  izredni profesor za narodnostne študije na Univerzi v Linköpingu na Švedskem. Doktoriral je leta 1997 iz literature na Univerzi Duke v ZDA. Je tudi književni kritik pri vodilnem švedskem časopisu Dagens Nyheter, pisal pa je tudi za številne švedske in mednarodne revije in zbornike, kot so Ord&Bild, Lettre International, New Left Review, boundary 2, New German Critique, Representations, Humboldt in Art Forum.

Izobraževanje skozi umetniške prakse

Mednarodni projekt Izobraževanje skozi umetniške prakse je mednarodni raziskovalni projekt, ki poteka v treh državaj, med štirmi partnerji. Projekt poteka pod vodstvom Maske in partnerskih organizacij: centra scenskih umetnosti  L'Animal a l'esquena iz Girone v Španiji, umetniške skupine in kulturnega društva Zoukak iz Beiruta, Libanon ter Anne Lindth Foundation.

Projekt je zasnovan v treh fazah in se osredotoča na metodološka izhodišča izobraževanja skozi umetniške prakse, preučuje pomen konteksta v različnih državah, razumevanja in potreb, ki jih opredeljujejo specifične družbeno politične situacije.

V Ljubljani smo v mesecu februarju uspešno zaključili drugo fazo projekta in pričeli z intenzivnim delom in konceptualiziranjem tretje faze projekta, ki se bo odvil v Beirutu, in sicer med 28. junijem in 4. julijem 2010.

Projekt je podprt s strani Anne Lindth Foundation in drugih lokalnih in državnih programov financiranja: med njimi Pro Helevtie, Ministrstva RS za kulturo, s pomočjo Cankarjevega doma in partnerjev projekta.

  • Založništvo:

Nov naslov v zbirki Transfromacije
Jacques Rancier: Emancipirani gledalec

Emancipirani gledalec (prvič objavljeno leta 2008) je knjiga Rancièrovih zapisov o sodobni umetnosti. Rancièrova znamenita teza, da je politično v umetnosti tisto, kar v polje javnosti prinese glasove, ki niso slišni in na ta način razpre družbo in ponudi potencialne nove družbene prakse je ena najbolj provokativnih in inspirativnih tez v sodobnih razpravah o umetnosti in političnem. V njegovi zadnji knjigi Rancière razpravlja o mestu gledalca v umetnosti in skozi to o mestu subjekta v sodobnih družbah. Rancière se zavzema za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo v vlogi potrošnika. Takšna vloga rahlja družbene vezi in v političnem smislu depolitizira subjekta. Knjigo je iz francoščine prevedla Suzana Koncut.

STA, 8. 4. 2010
Tri Janše na Dunaju