SLG Celje, Iz gledališkega lista, 2. 10. 2009

Mark Twain in Tom Sawyer

Slovensko ljudsko gledališče Celje: Milica Piletić Tom Sawyer in vražji posli, premiera 2. oktober 2009, režiserka Ivana Djilas.

Andrej Murenc / foto Damjan Švarc

Mark Twain (10. 11. 1835 – 21. 4. 1910), s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens, je bil ameriški pisatelj in humorist, znan predvsem po svojih romanih Prigode Huckleberryja Finna in Prigode Toma Sawyerja. Twain velja za očeta ameriškega romana in največjega humorista 19. stoletja. V svojih romanih je mojstrsko prepletel bogato osebno življenjsko izkušnjo in svoj bujen domišljijski svet. Orisal je čas ameriške zgodovine, ko se je ameriška civilizacija širila na zahod in so se začele poleg svetlih kazati še njene temne plati. Z romani Marka Twaina je v ameriško literaturo prišel ameriški pogovorni jezik. Twain je k zlitju brezkompromisnega humorja, samoironije in živega narečnega jezika težil do te mere, da je dialektu sledil tudi na račun morebitnih slovničnih napak. Bil je znan po svojem pronicljivem, ostrem umu in pikri satiri, prijateljeval pa je s predsedniki držav, umetniki, industrialci in s člani evropskih kraljevskih družin.

Popolno bibliografijo njegovih del je skoraj nemogoče sestaviti – zaradi množice le-teh (mnogo jih je bilo objavljenih v manj znanih časopisih, predavanja pa so izgubljena ali nikoli zapisana) in zaradi uporabe različnih psevdonimov.
Preden se je odločil za psevdonim Mark Twain, se je podpisoval z več različnimi imeni. Do leta 1863 je humorne in domišljijske kratke zgodbe podpisoval z Josh, vrsto šaljivih pisem pa je podpisal s Thomas Jefferson Snodgrass. Trdil je, da njegovo pisateljsko ime Mark Twain izvira iz časa, ko je delal na parniku na reki Mississippi, kjer sta bila dva sežnja, globina, ki je označevala 'varno vodo', da je ladja lahko plula preko, odmerjena na grezilni vrvi za merjenje globine. Seženj (ca. 183 cm) je pomorska merilna enota za globino. 'Twain' je arhaični izraz za 'dva', vzklik rečnih čolnarjev pa je bil 'mark twain' oziroma daljše 'by the mark twain', kar je pomenilo 'glede na oznako na grezilni vrvi je globina dva sežnja', tako da 'je pod ladjo 3,6 m globine in ladja lahko varno pluje preko'. Priznal je, da to ime ni bila njegova domislica, pač pa ga je prevzel od ladijskega kapitana Isiaha Sellersa. V knjigi Življenje na Mississippiju je zapisal: »Stari gospod ni imel književniških nagibov ne darov, vendar je rad pisal kratke članke z vestmi o reki, jih podpisoval s psevdonimom 'Mark Twain' in jih pošiljal neworleanškemu časopisu Picayune.«  Njegov biograf George Williams III. pa trdi, da se besedna zveza 'mark twain' nanaša na odprt gostilniški račun, ki si ga je vedno nakopal, kadar je pil v baru John Piper's v Virginia Cityju v Nevadi.

Lučka Počkaj, Suzana Grau / foto Damjan Švarc

Svojo pisateljsko pot je začel z lahkotnimi, humornimi zgodbami, ki pa so se razvile v krute in neusmiljene opise človeške ničevosti, hinavščine in morilskih dejanj. V sredini svoje pisateljske kariere je v Prigodah Huckleberryja Finna (knjigo je začel pisati leta 1876, potem pa jo odložil za sedem let, tako da je končno izšla leta 1884) združil humor, dobro zgodbo in družbeno kritiko. Ameriški pogovorni jezik je mojstrsko vključil v literaturo in s tem ustvaril ter populariziral značilno ameriško literaturo, ki temelji na ameriških temah in jeziku. Mnoga izmed njegovih del so bila v določenem času prepovedana iz različnih razlogov. Prigode Huckleberryja Finna so bile večkrat prepovedane v ameriških gimnazijah, predvsem zaradi uporabe besede »nigger«, ki je bila v času nastanka povsem običajna, danes pa ima slabšalen pomen.

Navdih za knjigo Prigode Toma Sawyerja (1876) je črpal iz svojega otroštva in mladosti v Hannibalu. To je bilo pristaniško mesto ob reki Mississippi, 160 km severno od St. Luisa, ki je služilo kot navdih za izmišljeno mesto St. Petersbourg v Prigodah Toma Sawyerja in Pustolovščinah Huckleberryja Finna. Lik Toma Sawyerja se je 'rodil' okoli leta 1833 kot skupek več realnih oseb. Twain ga je oblikoval po sebi otroku, zraven pa je primešal še lastnosti dveh sošolcev Johna Briggsa in Willa Bowena. Ime Sawyer izhaja iz terminologije rečnih pilotov na reki Mississippi in pomeni izruvano drevo, ki plava sem in tja v rečnem toku. Veliko dogodivščin Toma Sawyerja je povezanih z reko Mississippi, kjer je Twain delal kot rečni pilot. V knjigi nastopa tudi stranski lik Huckleberry Finn, ki je nastal po Twainovem prijatelju iz otroštva Tomu Blankenshipu, sinu pijanca, ki je živel v napol propadli baraki ob reki Mississippi, za hišo, kjer je odraščal Mark Twain.

Tom Sawyer in Huckleberry Finn nastopata še v romanih Prigode Huckleberryja Finna (1884), Tom Sawyer v tujini (1894) in Tom Sawyer detektiv (1896). Prigode Huckleberryja Finna veljajo za Twainovo najboljše delo. Tam je Tom le stranski karakter, Huck pa protagonist in pripovedovalec zgodbe. Lik Toma Sawyerja se pojavlja v vsaj še treh nedokončanih Twainovi romanih, od katerih pa ima le Zarota Toma Sawyerja dokončano zgodbo.

Čeprav je bil Twain poznan kot priljubljeni pisec, je nedvomno pomemben tudi njegov doprinos na področju družbene kritike. Imel je zelo jasno izoblikovano stališče do političnih problemov svojega časa. Bil je odkrit zagovornik odprave suženjstva in osvoboditve sužnjev. Izjavil je, da 'ne-beli' ljudje v ZDA niso deležni pravic. Bil je neomajen zagovornik in podpornik ženskih pravic in aktivni borec za volilno pravico žensk. Nasprotoval je seciranju živih organizmov, ne iz znanstvenih, ampak iz etičnih razlogov. Bil je kritičen do organizirane religije in do posameznih idej krščanstva. Od leta 1861 je bil član prostozidarske lože v St. Luisu.

Njegova liberalna načela pa niso veljala za vprašanja, povezana s severnoameriškimi Indijanci. »Njegovo srce je greznica hinavščine, nezvestobe in nizkih in vražjih nagonov.« Za Indijance je menil, da so ljudje, nevredni zaupanja, in jih označil za izmečke zemeljske oble. Gotovo je to razlog, zakaj je eden njegovih najbolj znanih negativnih likov prav Indijanec Joe.

Obstaja teorija, da je bil lik Indijanca Joeja zasnovan po Joeju Douglasu, pol Indijancu, pol črncu, ki je živel v Hannibalu in naj bi umrl leta 1923, star 102 leti, zaradi zastrupitve z mariniranim prašičjim parkljem. Douglas je bil zelo velik, na obrazu je imel brazgotine od noric, da bi skril plešasto glavo, pa je nosil rdečo lasuljo, zaradi česar naj bi prav grozljivo izgledal. Sicer ni bil prestopnik in negativec, ampak naj bi bil odgovoren lastnik posesti.

Odziv na knjigo Prigode Toma Sawyerja je bil ob izidu mlačen, še pred smrtjo Marka Twaina pa je knjiga postala ameriška klasika in prodajna uspešnica.

(Iz gledališkega lista)

Povezave:

- Več o predstavi
- Ivana Djilas na Geslu
- Ivana Djilas na Repu
- Fotogalerija na SiGledal

SLG Celje

Sprašuje Tatjana Doma, 27. 11. 2009
Intervju z Bridget O’Connor
Tina Kosi, 18. 9. 2009
Samica človeške vrste
Tatjana Doma, 5. 2. 2010
Jesenska sonata, komorni film
Tatjana Doma, 19. 3. 2010
Romanca