STA, 30. 8. 2010

Mariborske lutke se selijo

Lutkovno gledališče Maribor, ki je doslej domovalo na Rotovžu, se bo prihodnji teden preselilo v nove prostore v obnovljenem minoritskem samostanu na Lentu.
:
:

S tem bodo mariborske lutke, ki pomembno krojijo dogajanje za otroke v Mariboru, po skoraj štiridesetih letih delovanja "v gosteh" končno dobile svoj dom.

Lutkovno gledališče, ki so ga uredili v nekdanjem minoritskem samostanu na Lentu, je eden največjih investicijskih projektov v Mariboru v zadnjih letih, ki so ga uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Celotna investicija je znašala nekaj več kot 14 milijonov evrov, pri čemer je 6,4 milijona evrov prišlo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 2,7 milijona evrov je prispevalo ministrstvo za kulturo, ostalo pa je zagotovila mestna občina Maribor.

Celoten minoritski kompleks je nastal v 13. stoletju, zaenkrat pa so obnovili le osrednji del nekdanjega samostana. V največji meri bo služil lutkovnemu gledališču, le mansarda naj bi tvorila vsebinski del s sosednjo cerkvijo, kjer je predvideno glasbeno gledališče. Cerkev, tako kot zunanji avditorij, še čaka na obnovo. Ker so bila sredstva zanju že odobrena, se pričakuje, da bosta obnovljena do konca prihodnjega leta.

Lutkovno gledališče Maribor je bilo ustanovljeno leta 1973, a nikoli ni imelo svojega, kot se je izrazila direktorica Mojca Redjko, reprezentančnega prostora. Večkrat se je selilo, zadnjih nekaj let pa je gostovalo v mnogo pretesnih prostorih nad Mariborsko knjižnico na Rotovžu. Dolga leta so iskali primerno lokacijo zanj, leta 2002 pa se je porodila ideja o selitvi v nekdanji minoritski samostan na Lentu.

V obnovljenem kompleksu z nekaj manj kot 2500 kvadratnimi metri uporabnih površin bo po napovedih letno izvedenih pet premier, šestnajst obnovljenih predstav iz prejšnjih sezon, ena uprizoritev v lutkovnem studiu, 39 gostovanj drugih gledališč in deset razstav.

Ohranili bodo priljubljen festival Poletni lutkovni pristan, ki ga prirejajo od leta 1990. Na novo pa bo v Mariboru potekal tudi nacionalni lutkovni festival, ki ga vsako drugo leto prireja Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU). "Tako kot Borštnikovo srečanje za klasično gledališče, bo odslej tudi nacionalni lutkovni festival v Mariboru," je dejala Redjkova.

Novost bodo tudi predstave za odrasle in mladino ter otroške delavnice in lutkovne ustvarjalnice, v okviru lutkovnega studia pa naj bi tudi izvajali izobraževanja za mlade lutkovne ustvarjalce ter razvijali lutkovno in gledališko raziskovanje.

Slavnostno odprtje bo 2. septembra ob 20. uri s posebnim programom za povabljene goste in ognjemetom, že naslednji dan pa bodo vrata odprli za širšo javnost. Ves konec tedna bodo brezplačno na voljo ogledi novih prostorov ter predstavitve starih in novih vsebin.

Za novo sezono so v skladu z boljšimi prostorskimi pogoji pripravili bogatejši program. Med premierami za najmlajše so predstava Jakob in mesto režiserke Tatjane Peršuh, ki govori o legendi iz mariborske zgodovine, ter "detektivka" Deževnikarji Matjaža Latina in "vprašalna" pravljica Zakaj v režiji Jakuba Vašička. Mlajšim osnovnošolcem je namenjen Krst pri Savici režiserke Andreje Kovač, najstnikom in odraslim pa avtorski projekt Meso ali razodetje Jerneja Lorencija.

Ponovili bodo Miško Metko Smetko, Volka in kozlička, Princeso Krinolino, Hej, pravljice, Jajce, Piko Nogavičko, Ringarajo, Sneguljčico, Zelišča male čarovnice, Čebelico Majo, Kralja Matjaža, Princeso na zrnu graha, Pedenjpeda, Pepelko ter Pitiu in Ponko, za starejše občinstvo pa Dejanje brez besed in Ostržka. Direktorica gledališča zagotavlja, da nihče ne bo zapustil minoritov razočaran.