STA, 13. 4. 2019

Ljubljanska Drama sezono o intimi zaokrožuje s Kleistovim Razbitim vrčem

Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bo drevi ob 19.30 premiera večplastne komedije Heinricha von Kleista Razbiti vrč v režiji Vita Tauferja. Dramo, ki prefinjeno analizira in podaja kritiko stanja duha in družbe v začetku 19. stoletja, kar je mogoče preslikati tudi v sedanjost, je prevedel in jezikovno priredil Andrej Rozman - Roza.
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan

Kleist (1777-1881) je ustvarjal v obdobju, ko sta se razmahnili romantika in po drugi strani weimarska klasika, vendar ni sodil k nobeni od literarnih skupin ali struj svojega časa. Velja za enega najbolj enigmatičnih avtorjev svetovne književnosti, v svojih delih je bil velikokrat nerazumljen, a njegova literarna dela ostajajo aktualna na ravneh zgodbe, značajev, prispodob in razcepljenosti.

V ospredju drame je dvolični in pretkani vaški sodnik Adam, ki beži pred odgovornostjo raznih kaznivih dejanj, kot so laganje, ponarejanje dokumentov in spolno nadlegovanje. Na drugi strani je njegova žrtev Eva. Akterji drame se na sodišču znajdejo zaradi razbitega vrča Evine matere, kmalu pa je jasno, kdo je krivec.

Razbiti vrč je Kleist žanrsko poimenoval veseloigra, a je dramsko besedilo vsekakor več kot le preprosta komedija. "Čeprav besedilo bogatijo komične besedne igre, liki, dogajanje in razplet zgodbe, dramsko delo nastavlja ogledalo družbi, razkriva dvojno moralo in zlorabo moči," so zapisali v Drami.

Taufer je ob premieri dejal, da je avtor dramo napisal v času, ko je izgubil vero v utopičnost dobe razsvetljenstva in racionalizma, ki je konec 19. stoletja pripeljala do poskusa revolucije: "Opravka imamo z vračanjem v političnem smislu, v smislu razmišljanja o vlogi družbe in odnosa do posameznika, vračanje v avtoritarnost. Temu obdobju v začetku 19. stoletja se je reklo restavracija in zdi se mi, da po propadu utopičnih projektov 20. stoletja danes padamo v podoben čas."

Dodal je, da je Kleist v človeštvu videl polno nasprotij, "človek je zanj iracionalno bitje, ki nikoli ne more do konca odgovoriti na vprašanje, kako smotrno, racionalno in pravično urediti družbo in položaj človeka". Po besedah režiserja je zelo poveden dialog iz drame, ko Adam sodnemu inšpektorju Valterju (Branko Šturbej) reče: "To situacijo bi se dalo rešiti sporazumno." Valter pa mu odgovori: "Razumno da, če bi bili ljudje razumni, ampak niso."

Roza se je skušal pri prevodu čimbolj držati originala glede dramske pisave in poteka zgodbe, ni pa obdržal zapisa v verzih, ampak se je raje odločil za ritmizirano besedilo v urbanem pogovornem jeziku.

Avtor dramaturške priredbe, dramaturg uprizoritve in skladatelj je Mate Matišić, scenograf Igor Pauška, kostumografka Barbara Stupica, oblikovalec svetlobe Pascal Merat, lektor Arko in asistent režiserja Mitja Lovše. V predstavi igrajo Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandić, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič, Timon Šturbej, Vanja Plut, Matija Rozman in Zvezdana Mlakar.