Kot so ustvarjalci predstave pojasnili na današnji novinarski konferenci v Kranju, dramsko pripoved sestavlja pet delov, vodijo pa jo ženske iz Prešernovega življenja. Protagonistke Ernestina Jelovšek, pesnikovi sestri Katra in Lenka, Ana Jelovšek in Julija Primic se vzpostavljajo glede na svoj odnos do pesnika in ga predstavijo v drugačni luči, kot ga danes vidi splošno mnenje.
Njihova stališča se dopolnjujejo, si nasprotujejo in oblikujejo celoto pesnika in družbe. Uprizoritev tako prinaša osvežen pogled na Franceta Prešerna in se oddaljuje od ustaljenega pogleda nanj. "O Prešernu kot človeku dvomim, da kaj vemo," je izpostavila avtorica, ki je pri ustvarjanju besedila pregledala ogromne količine vsega, kar je o Prešernu napisanega. Presenetilo jo je tudi to, da so si zapisi o njem pogosto precej kontradiktorni, saj pisci podajajo svoje interpretacije tega, kar so prebrali.
"Ko sem razmišljala o tem, kako se tega lotiti, sem našla spomine Ernestine Jelovšek in zapisana pričevanja Prešernove sestre Lenke, ki si tudi povsem nasprotujejo. To je bil zame res dober vir. Iz tega sem začela izhajati in sem iskala še ostale izjemo pomembne ženske za Prešerna. Pri predstavi gre torej za ženski pogled na Prešerna z različnih zornih kotov," je pojasnila avtorica in dodala, da želi Prešerna razgrniti predvsem kot človeka, ki ima, tako kot vsi, dobre in slabe strani.
Dramaturg Rok Andres je pojasnil, da dramaturgija dramskih tekstov, ki se tako močno spogledujejo s fikcijo, vedno hodi po meji. Avtor namreč dana zgodovinska dejstva in okoliščine prevaja v gledališki jezik in zgodovinskim likom daje besede. Tako je bilo v precejšnji meri treba oblikovati ženske like, ki jih igrajo Vesna Slapar, Darja Reichman, Vesna Pernarčič in Nataša Keser oziroma Lara Fortuna, pa tudi Prešerna, ki ga upodabljata Blaž Setnikar in Peter Musevski. Matijo Čopa upodablja Miha Rodman, Andreja Smoleta pa Aljoša Ternovšek.
"Gledalec pričakuje neke podobe, ki smo se jih mogoče naučili že v šoli in ki poudarjajo Prešerna kot pozitiven lik v naši zgodovini, mene pa zanima predvsem njegova človeška plat," je glede oblikovanja igralskega lika izpostavil Setnikar. Kot je dodal, imajo umetniki sicer precej proste roke pri uprizarjanju zgodovine, ki ni zapisana drugje kot v literaturi.
"Delamo predstavo o nekom, o katerem misliš, da veliko veš, a ugotoviš, da marsičesa ne veš in odkriješ o njem ogromno novih podatkov," pa je ustvarjanje opisala Slaparjeva in pojasnila, da se predstava trudi odkriti plati Prešerna, na katere doslej nismo bili pozorni, in ne le njegovo poezijo in pesniško veličino.
V Prešernovem gledališču Kranj je že nekaj časa zorela ideja, da bi ustvarili predstavo o človeku, po katerem gledališče nosi ime. "Letošnja 170. obletnica njegove smrti in bližajoča se 220. obletnica rojstva pa se nam zdita pravi trenutek, da spregovorimo o Prešernu," je izpostavila direktorica gledališča Mirjam Drnovšček, ki je prepričana, da bodo gledalci v predstavi izvedeli stvari, ki bodo razbile stereotipe o Prešernu.