STA, 8. 6. 2017

Kranjsko gledališče bo v novi sezoni uprizorilo pet sodobnih besedil

Prešernovo gledališče Kranj bo v prihodnji sezoni uprizorilo pet novejših tekstov. "Ob tem ostajamo zavezani poslanstvu družbenokritičnega gledališča. Situacija je vse hujša in tudi mi moramo biti vse bolj radikalno kritični," je na včerajšnji predstavitvi repertoarja nove sezone izpostavila umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak.
:
:

Prešernovo gledališče Kranj / Foto: Boris B. Voglar

"Gledališče mora pokazati, kateri so problemi družbe, ki jih je treba rešiti, da bi lahko vzpostavili boljši jutri," je pojasnila direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček. Lani je gledališče, ki je prepoznano po svoji družbeno kritični drži, pripravilo šest tovrstnih uprizoritev. Njihov uspeh se kaže tudi z vrsto gostovanj v tujini.

Tako kot minula leta v Prešernovem gledališču tudi v novi sezoni nadaljujejo s koprodukcijami, ki so zaradi finančnega stanja gledališč postale nuja, hkrati pa prinašajo novo energijo in sinergije, je pojasnila direktorica gledališča in dodala, da bodo v novi sezoni v Kranju uprizorili besedila sodobnih, še živečih ustvarjalcev.

Sezono bodo odprli s črno komedijo Pesmi živih mrtvecev, katere avtor in režiser je Matjaž Zupančič, predstava pa nastaja v koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. Sledila bo sodobna drama Tri ženske Vinka Möderndorferja, ki je prav tako prevzel tudi režiserko taktirko. V dvojni vlogi bo še Neda R. Bric pri drami Zrno soli, ki jo pripravlja v koprodukciji z Narodnim gledališčem Tuzla.

Le nekaj let za svetovnimi premierami bodo v Kranju pripravili tudi slovenski krstni uprizoritvi dveh sodobnih dram, in sicer Teror nemškega pisatelja Ferdinanda von Schiracha, ki ga režira Eduard Miler, ter Naš razred poljskega dramatika Tadeusza Slobodzianeka, ki ga režira Nina Rajić Kranjac, nastaja pa v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj in Mini teatrom Ljubljana.

"Vsako leto se mi zdi pomembneje, da besedila, ki jih uprizarjamo, govorijo o temeljnih vsečloveških problemih, ki se nas v tem trenutku najbolj tičejo," je izbor obrazložila Marinka Poštrak in pojasnila, da odpirajo teme, ki se nas vsakodnevno dotaknejo zgolj površinsko, s predstavami pa se bomo preizraševali, kdo smo in kako se v skrajni situacija odzovemo v tem svetu, ki ni naklonjen človečnosti, empatiji in načelnosti.

Zupančič je pojasnil, da gre v besedilu Pesmi živih mrtvecev, ki je bilo nominirano za Grumovo nagrado, za umetniško diagnozo političnih in družbenih fenomenov znotraj časa, v katerem živimo. V drami gledalci spoznajo komisijo, ki preiskuje nenavaden incident, v katerem je demonstrant predstavniku mednarodne finančne institucije odgriznil košček ušesa. Vendar je bil ta demonstrant že pred tem mrtev, s čimer se Zupančič navezuje na politično oznako demonstrantov kot zombijev.

Möderndorfer je idejo za dramo s komičnimi elementi Tri ženske dobil v kapitalističnem sužnjelastništvu, kot je poimenoval obstoječi sistem. V tem sistemu kot nadomestek za srečo služi potrošništvo oziroma nakupovalni centri, v katere ljudje hodijo kar na družinske izlete. Junakinje drame se tega zavedajo, a to vseeno počno. "Zaradi naše pasivnosti obstoječi sistem, ki je vse bolj grozljiv, uspeva," z dramo nakazuje Möderndorfer.

Neda R. Bric pa se v drami Zrno soli posveča zgodbam ljudi iz dveh dežel, ki ju je skozi zgodovino družilo precej povezav. Tudi danes v Sloveniji živi veliko Bošnjakov, pa tudi veliko Slovencev živi v Bosni in Hercegovini. V drami se sprašuje, kako politične, zgodovinske in ostale okoliščine vplivajo na življenje posameznika in kaj posameznik sploh lahko naredi. "Marsikaj opustimo in smo za marsikaj tudi sami krivi," opozarja avtorica.