STA, 14. 10. 2019

Kolegij direktorjev slovenskih gledališč opozarja na znižanje programskih sredstev

Organizacije in posamezniki s področja kulture so konec septembra vlado opozorili na zaveze iz koalicijske pogodbe. Med podpisniki je bil tudi Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ki tokrat v novem pismu opominja, da so se z odpravo varčevalnih ukrepov še dodatno znižala programska sredstva, vir, ki je hranil precejšen del samozaposlenih.
:
:

Foto: Pixabay

Kot piše v javnem pismu kolegija, ki ga podpisuje njegov predsednik Uroš Korenčan, pomemben delež uspeha slovenskih javnih zavodov nosijo ustvarjalne ekipe (režiserji, scenografi, skladatelji, koreografi, glasbeniki in gostujoči igralci), ki delujejo kot samozaposleni na področju kulture - torej tisti, ki jim je bila namenjena zaveza koalicijske pogodbe.

V kolegiju pa so zasledili, da je ob objavi pisma, v katerem so organizacije in posamezniki s področja kulture premierja Marjana Šarca in koalicijo kot celoto pozvali, da prevzamejo odgovornost za zapisano v koalicijskem sporazumu in se nemudoma zavzamejo za ukrepe, s katerimi se bo končno dosegel pozitivni razvojni premik tudi za nevladno kulturo ter samostojne ustvarjalke in ustvarjalce, prišlo do napačna interpretacije v medijih, "da so se razmere z odpravo varčevalnih ukrepov izboljšale v javnih zavodih".

Zato v kolegiju opozarjajo, da so se z odpravo varčevalnih ukrepov pravzaprav povečala, in še to ne v zadostni meri, zgolj sredstva, namenjena plačam javnih uslužbencev, kar je posledica zakonodajnih obveznosti. Posledica vsega skupaj pa je še dodatno zmanjšanje programskih sredstev, namenjenih ustvarjanju novih predstav, pripravi festivalov in gostovanjem. "Zmanjšal se je torej vir, ki je hranil precejšen del samozaposlenih na področju kulture," opozarjajo v Kolegiju direktorjev slovenskih gledališč.

Kolegij je v začetku leta pripravil tudi pregled programske podpore od leta 2011, ko so se pričeli varčevalni ukrepi. Gre za višino sredstev, ki jih ministrstvo za kulturo namenja financiranju neposrednih programskih stroškov - to so prvenstveno stroški honorarjev ustvarjalcev in materialni stroški uprizoritev. "Če spremljamo padec podpore programskih sredstev za vsa gledališča, ugotovimo, da so se ta od leta 2011 zmanjšala za slab milijon evrov, oziroma za kar 24 odstotkov," so zapisali pri kolegiju.

Padec programske podpore pa je spremljalo še krizno varčevanje na segmentu stroškov dela. V skladu z vladnimi cilji varčevanja so tako gledališča zmanjševala število zaposlenih. "In tako je navkljub dvigu sredstev za plače naš kadrovski potencial zmanjšan za približno 6 odstotkov, kar poskušamo kompenzirati s projektnim angažmajem zunanjih sodelavcev - ti pa ponovno črpajo programska sredstva...," je pojasnjeno v javnem pismu.

"Prepričani smo, da zelo dobro veste, da v teh letih nismo zmanjševali števila odigranih predstav, da nismo popuščali pri kakovosti izvajanja naših poslanstev in da je obisk gledališč v zadnjih letih v porastu. Pri tem smo bili primorani uporabiti vso našo produkcijsko ustvarjalnost. Sporočamo vam, da smo stisnjeni v kot, ko smo izkoristili vse skrite potenciale in da je prišel čas, da se uresniči obljuba ministrov prejšnjih vlad - tistih, ki so nam jemale: obljubili so, da gre zgolj za začasne varčevalne ukrepe," med drugim piše v pozivu.

Povezava: Javno pismo (PDF)