Vas zanima, kakšna stališča imajo posamezne politične stranke do kulture, posebej do področja gledališča, do sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, do sprememb v kulturni administraciji, kadrovanju ipd.? Na portalu SiGledal bomo v tednu pred volitvami vsak dan od torka do petka objavili dve vprašanji z odgovori političnih strank, ki kandidirajo na decembrskih predčasnih volitvah v državni zbor. Vprašanja je pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
Katere urade, agencije, direktorate s področja kulture bi ukinili ali reorganizirali? Kako in zakaj?
Demokratična stranka dela: Reorganizirali bi vse direktorate (razen finančnega, ki ga je potrebno le okrepiti) tako, da bi poenotili postopke pridobivanja potrdil, dokazil, statusov, jasno bi razmejili pristojnosti in odgovornosti tako direktoratov kot vodij direktoratov in uslužbencev, s pravilnikom bi določili kvoto delovnega procesa, ki je namenjen poročanju, in povečali kvoto delovnega procesa, ki je namenjen izvajanju pristojnosti uslužbencev MK, poostrili sankcije za neizvajanje dolžne skrbi ter spodbudili in zapovedali dejanski in neposredni kulturni management posameznih direktoratov (prijavljanje na razpise).
DeSUS: Tudi tu bomo izvedli analizo nalog in pristojnosti, da bi dosegli večjo učinkovitost.
LDS: V Liberalni demokraciji Slovenije menimo, da mora država postati bistveno bolj enostavna in pregledna. V mislih imamo predvsem poenostavitev postopkov odločanja, saj mora biti državni aparat ljudem in podjetjem v pomoč, ne pa njihova nočna mora in prepreka za razvoj. Projekt vzpostavitve enostavne države je treba začeti pri vladi in nadaljevati na nižjih ravneh. Ne želimo napovedovati ukinitev posameznih uradov, ker je potrebno prej opraviti analizo stanja.
Lista Virant: Z naše strani je bila izrečena ideja o ukinitvi Javne agencije za knjigo, pri čemer pa smo bili napačno interpretirani. Z ukinitvijo Javne agencije za knjigo seveda nismo mislili ukinjati subvencioniranja založništva, pač pa smo želeli opozoriti, da javna agencija upraviči svoj obstoj samo takrat, kadar opravlja regulatorno funkcijo za svoje področje. Ustanovni akti naših agencij pa kot osnovno dejavnost agencije navajajo naloge, ki se zvedejo na transfer proračunskih subvencij. Tako dajejo javnim agencijam pravzaprav status, ki gre javnim skladom, Ministrstvo pa še vedno zadrži zase vsa pooblastila ustvarjanja pogojev delovanja posameznih področij, imenovanja na vodilna delovna mesta itd.
Naprej Slovenija: Službe za delovanje in razvoj kulture bi strukturirali po tripartitnih usklajevanjih kot zakon v naslednjem vprašanju.
NSi: Ukinili morda ne bi nobenega, bi pa dve enoti okrepili oziroma reorganizirali: Službo za slovenski jezik (po vstopu RS v Evropsko zvezo so se jezikovni problemi zaradi načela prostega pretoka oseb, blaga in kapitala zelo zaostrili) ter Inšpektorat za kulturo in medije.
Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića: Verjetno nobenih, glede javnih agencij pa bo MK zavzelo aktivno držo in skrbela za generalno politiko na teh področjih. Prav gotovo pa se je potrebno vprašati po doseganju ciljev, zaradi katerih so bile tri javne agencije na področju kulture ustanovljene.
SD: Na ministrstvu za kulturo je treba postaviti jasne prvenstvene pozicije ter olajšati delovne procese in komunikacijo navzven. Načela reorganizacije morajo biti razvidnost, enostavnost in učinkovitost. Reorganizacijo načrtujemo z oblikovanjem posebne službe za velike investicije in upravljanja premoženja na ravni države in z zagotovitvijo samostojne službe za slovenščino in za manjšine. – Socialni demokrati se sicer zavzemamo za reorganizacijo državne uprave z desetimi ministrstvi, eno izmed njih naj bi bilo pristojno za izobraževanje in kulturo. Na skupen nastop gledamo zlasti s stališča priložnosti za okrepitev medsektorske povezanosti, ki bo okrepila zavedanje o pomenu kulture za našo prihodnost.
SDS: Na to vprašanje, ki že nekako sugerira, da se bo to zgodilo, je preuranjeno odgovarjati, saj bomo o tem šele presodili.
SEM – Si: Pred izvršitvijo katere od zgoraj naštetih možnosti bi se posvetovali z zavodi in drugimi pristojnimi institucijami. Izražene pomisleke in mnenja bi upoštevali pri nadaljnjih odločitvah o reorganizacijah posameznih akterjev.
SLS: Eden od primerov, ki je zadnje čase aktualen, je Javna agencija za knjigo (JAK). Ukinitev JAK se nam ne zdi smiselna, saj finančno ne bi prinesla želenih učinkov, skrb za knjigo bi se zgolj prenesla nazaj na ministrstvo. Vendar pa je res, da ukrepi zgolj pasivne narave knjižnega trga ne spodbujajo in JAK se bo morala glede tega reorganizirati. Zato je ena od prioritet prehod z neposrednega na posredno subvencioniranje, torej prestrukturiranje dela subvencij v davčne olajšave, in sicer v obliki stimuliranja zaposlovanja v segmentu knjigotrštva in založništva. JAK bo morala v naslednjem mandatu prevzeti tudi aktivno vlogo pri slovenskem prehodu na elektronsko knjigo, ki je nujen, in sicer v povezovanju NUK, sistema COBISS in založniške branže.
SMS Zeleni: Na prvi pogled se nam zdi sedanja organizacija Ministrstva ustrezna. Zaposleni na Ministrstvu pa bi najbolje vedeli, katere direktorate bi bilo mogoče združiti ali reorganizirati. Brez strokovne analize torej ne moremo vedeti, kaj bi bilo treba spremeniti.
SNS: Žal je glavni namen pri ustanavljanju vseh mogočih služb, uradov in podobnega običajno samo to, da se na njih pridobi nekaj dobro plačanih uradniških mest – več je posameznih oddelkov, sektorjev itd., več je šefov, vodij in podobno in večina niti nima kaj dosti zveze s kulturo ali pa so se v času birokratskega službovanja od nje že zelo oddaljili. Zagotovo bi ukinili direktorat za medije, saj so le-ti gospodarska dejavnost in naj jih prevzame ministrstvo za gospodarstvo. Ne razumemo tudi, kaj počne Sektor za analize, strategije in kulturni sistem pa sektor za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, ko pa že imamo direktorat za kulturni razvoj in mednarodne zadeve. Nujno potrebno je prevetriti tudi Inšpektorat in v njem zaposliti ustrezne kompetentne kadre, ki bodo izvajali svoje delo po načelu varovanja in ščitenja. Za začetek toliko.
TRS: Za razliko od večine ostalih strank v stranki TRS ne zastopamo stališča, da je nujno potrebno krčiti kadrovsko strukturo ministrstev. Zagovarjamo mnenje, da je potrebno, preden začnemo govoriti o krčenjih in reorganizacijah, natančno preučiti in opraviti podrobno analizo obstoječega stanja na ministrstvih in mednje seveda sodi tudi ministrstvo za kulturo. Šele na podlagi poglobljene strokovne analize bo mogoče ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način je reorganizacija sploh potrebna. Glavni cilj kakršnekoli reorganizacije mora namreč biti povečanje učinkovitosti posameznih služb na ministrstvih in ne zgolj varčevanje, ki bi v končni konsekvenci lahko učinkovitosti celo škodovalo. Govorjenje o tej problematiki kar na pamet se nam zdi poceni predvolilna demagogija. – Popolnoma jasno je tudi, da se bo ob morebitni reorganizaciji ali celo krčenju potrebno nasloniti na mnenje strokovne javnosti, med katero sodijo tudi stanovska društva, saj lahko do dobrega rezultata pridemo predvsem na podlagi strokovnih kriterijev in ne zgolj ekonomskih kazalcev.
Zares: Javna agencija za knjigo deluje dobro, predvsem pa ta način omogoča neodvisno in bolj samostojno obliko delovanja. Ob vseprisotni razpravi o vitki državi je treba opozoriti na škodljivost ponujene shujševalne kure Gregorja Viranta, ki se je javno izrekel za ukinitev Javne agencije za knjigo. Zbrisati telo, ki deluje dobro, učinkovito in apolitično, je neumno, škodljivo in bo imelo posledice za celoten slovenski prostor. – Takšno obliko neodvisnih organov, »satelitov«, ki domujejo izven ministrstev, pozna npr. Švedska, ministrstvo za kulturo ima le 85 zaposlenih (za cca. 9 milijonov prebivalk in prebivalcev) in 34 različnih agencij, ki npr. skrbijo za promocijo demokracije, človekovih pravic, za jezik, za profesionalne umetnike, za sodobno umetnost, za arhive, za razstave po svetu, za živo umetnost, za glasbo, za avtorska dela, za knjižnice, nagrade, za elektronske medije, za pomoč in razvoj tiskanih medijev itd. – Prav tako sta v slovenskem prostoru potrebna tako Sklad za ljubiteljsko kulturo kot tudi v tem mandatu ustanovljen Slovenski filmski center (nadomestil Filmski sklad in »prevzel« zaposlene). Lahko pa v luči boljše povezanosti in večje učinkovitosti razmišljamo o možnostih integracije Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ministrstvo RS za kulturo.
Kakšno je stališče vaše stranke do predloga sprememb ZUJIK-a? Ali boste predlog podprli ali ga ponovno dali v obravnavo, bi ga spremenili, dopolnili?
Demokratična stranka dela: Dopolnitve ZUJIK-a so pomanjkljive oz. nezadostno prilagojene dejanskim potrebam ustvarjalcev in uporabnikov kulturnih dobrin, ne opredeljujejo povezovanja slovenskega umetnika z drugimi panogami (gospodarstvo, turizem, tradicionalne panoge), nezadostno zaobjemajo področje kulturnih industrij, ne vzpostavljajo zaščite in razvoja slovenskega designa, v nezadostni meri opredeljujejo zaveze in dolžnosti MK do trajnega razvoja slovenske kulture, umetnosti in javno dostopnih kulturnih dobrin, zato bi predlog ZUJIK-a izpopolnili in uskladili.
DeSUS: Predlog bomo vrnili v ponovno obravnavo ter ga dopolnili.
LDS: Predlog, ki ga je pripravila delovna skupina za posodobitev javnih zavodov pri MzK, podpiramo, ker prinaša nujne spremembe na področju financiranja, učinkovitejše organizacije dela in ustreznejše rešitve na področju zaposlovanja umetnikov. Vse te rešitve težijo k večji avtonomiji javnih zavodov na področju kulture in so prvi korak k celoviti posodobitvi njihovega delovanja.
Lista Virant: Vsekakor bi dopolnili predlog ZUJIK-a vsaj v členih, ki se nanašajo na organe upravljanja javnih zavodov, pa tudi na vlogo direktorja v njih. Vsekakor bi morala zakonska podlaga dovolj uspešno preprečevati možnost političnih pritiskov glede kadriranja v zavodih, še posebej bi se zavzemali za določila, ki bi preprečevala škodljivo vmešavanja in zastoje dela javnih zavodov in drugih javnih ustanov zaradi političnih razrešitev direktorjev. Za tolikokrat deklarirano avtonomnost javnih ustanov na področju kulture lahko namreč v prvi vrsti jamči ravno direktor.
Naprej Slovenija: Zakon bi ponovno demokratično obravnavali enakopravno med nosilci-partnerji kulturnega razvoja Slovenije (sintezna odločitev za zakon je sporazum med tremi enakopravnimi: minister, izvajalci in uporabniki kulture).
NSi: Predlog vsebuje nekaj sprejemljivih sprememb zlasti v organiziranosti in financiranju javnih zavodov (neobveznost strokovnega sveta, vpliv glavnega financerja v razmerju do ustanovitelja), zajeti skuša tudi specifiko nekaterih umetniških delovnih mest in s tem povezano problematiko delovnih razmerij za določen čas ter prekvalifikacij in premeščanja zaradi starostnih ipd. sprememb, ki lahko vplivajo na izvajalsko kakovost. Pred dokončno odločitvijo o podpori ali dodatnih spremembah bi se bilo treba posvetovati s predstavniki stanovskih organizacij (igralci, plesalci, glasbeniki idr.).
Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića: Spremembe so potrebne, dodali bomo tudi nekatere spremembe glede postopkov financiranja.
SD: Vsi se zavedamo, da so spremembe ZUJIK-a nujno potrebne, zato jih z določenimi popravki velja podpreti. Pri tem bo treba okrepiti dialog s sindikati in sprejeti določene kompromise.
SDS: Za natančne odgovore je še prezgodaj, saj gre v tem primeru za posamezna tehnično-zakonodajna vprašanja.
SEM – Si: SEM – Si predloga ZUJIK-a ne podpira in se zavzema za njegovo dopolnitev, predvsem na področju financiranja delovanja NVO, ki delujejo na področju kulture. NVO s področja kulture bi po našem mnenju morali biti vključeni v sistem financiranj, ki bi bil urejen na podoben način, kot je urejeno financiranje javnih kulturnih zavodov.
SLS: Nekatere spremembe ZUIJK, kot na primer večji vpliv večinskega financerja (države) na delovanje in poslovanje zavodov, katerih ustanovitelji so občine, se nam zdijo smiselne in potrebne, sploh na področju knjižnic, kjer ima država premalo vzvodov za vpliv na politiko nabave kvalitetnega gradiva. Spremembe, ki zadevajo večjo avtonomnost javnih zavodov, pa se nam zdijo potrebne ponovnega premisleka in korekcije. Pri SLS smo namreč mnenja, da bi morali nekateri posredni proračunski uporabniki postati neposredni, med njimi tudi nekatera gledališča, saj se 85-odstotno financirajo neposredno iz proračuna, pri drugih pa, pri katerih je razmerje nagnjeno v prid trgu in sponzorjem, bi bilo smiselno razmisliti o večji avtonomiji.
SMS Zeleni: Žal z vsebino predlaganih sprememb ZUJIK-a, v tem trenutku, nismo dovolj seznanjeni, da bi vam lahko ponudili dovolj kompetenten in vsebinski odgovor.
SNS: Osnovni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je v veljavi od leta 2002, je bil do danes že štirikrat spremenjen in dopolnjen, samo v mandatu, ki se zaključuje dvakrat, predlog spremembe, o katerem govorite, pa bi bil tako že peta dopolnitev oziroma sprememba. Glede na to, da do obravnave omenjenega predloga v Državnem zboru ni prišlo, je postopek zaključen in bo zakon potrebno ponovno predlagati, v takšni ali drugačni obliki. Po naši oceni je nujno potrebno pripraviti nov zakon v celoti, ne pa ponovno sprejemati samo nekih parcialnih rešitev.
TRS: Predlog sprememb ZUJIK-a se nam v sedanji obliki nikakor ne zdi sprejemljiv, saj pelje v smer, ki je v izrazitem nasprotju s kulturno in socialno politiko, ki jo zagovarjamo. Že dosedanja določila ZUJIK-a so diskriminatorna do ustvarjalcev v uprizoritvenih dejavnostih (govorimo predvsem o zaposlenih v javnih zavodih) v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v kulturi, predlagane spremembe pa bi to diskriminacijo še potencirale. Edino, kar se nam zdi v predlogu sprememb sprejemljivo, je predlog, da bi bili zaposleni za določen čas, zaradi prekerne narave svojega zaposlitvenega statusa, bolje plačani od zaposlenih za nedoločen čas. Res pa je, da je sprememba ZUJIK-a nujna, vendar na popolnoma drugačnih izhodiščih, in tega se nameravamo tudi lotiti.
Zares: Dialog o reformah smo zaključili spomladi, spremembe krovnega zakona o kulturi (ZUJIK) so pripravljene in čakajo na razpravo s socialnimi partnerji (sprememba kolektivne pogodbe). Vsa izhodišča in predlogi zdaj čakajo v predalu, da jih bo nova vlada pognala v tek.