STA, 8. 12. 2014

Izšla knjiga o glasbi Davorina Jenka za gledališče

Henrik Neubauer, ki se posveča raziskovanju zgodovine slovenske baletne in glasbene umetnosti, je v samozaložbi izdal novo knjigo, posvečeno glasbi za gledališče Davorina Jenka. Jenko je po njegovih besedah položil temelje gledališki glasbi v Srbiji, kjer je deloval. Tam je napisal glasbo za 65 dramskih predstav.

Foto: freeimages

Jenkovo največje delo s tega področja je opereta Vračara, ki jo je napisal leta 1865. Prvič so jo izvedli leta 1882 v beograjskem gledališču. Predstava je imela velik odmev in veliko ponovitev tako v Beogradu kot v Novem Sadu, poleg tega so jo izvajali v Banja Luki in Nišu.

Pri nas opreta ni bila nikoli na sporedu, prav tako ne ostale njegove skladbe, napisane za dramsko gledališče, kar so takrat večinoma imenovali igre s petjem, je povedal avtor knjige. "Po preverjenih podatkih je Jenko napisal glasbo za 65 takih predstav, poleg tega so še nekateri podatki raznih slovenskih in srbskih raziskovalcev, ki niso tako natančni, s katerimi pridemo celo na številko 94. Skratka izjemno velik opus," pravi Neubauer.

Ta njegov doprinos po Neubauerjevih besedah v Srbiji izjemno cenijo. Menijo, da je položil temelje gledališki glasbi, ne samo glasbi za dramske predstave. Omogočil je, da je leta 1902 nastala prva opera, ki je bila sicer enodejanka.

Beograjsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1868. Takrat je bilo samo dramsko, tudi v predstavah so v glavnem peli dramski igralci, ki jih je moral Jenko, ki je bil nastavljen kot dirigent, še naučiti peti. Veliko Jenkovih napevov, arij, duetov je kasneje ponarodelo, tako da jih nekateri mlajši raziskovalci navajajo kot narodne pesmi, je še povedal avtor knjige.

Jenko, rojen v Cerkljah na Gorenjskem, je deloval v Srbiji od leta 1862 do leta 1904, ko je bil upokojen. Leta 1910 se je vrnil v Ljubljano in leta 1914 umrl. Pokopan je v Ljubljani.

Neubauer je ob zbiranju gradiva za knjigo naletel tudi na ugibanja o Jenkovi posmrtni maski. Raziskal je podatek neimenovane beograjske muzikologinje, ki je leta 2009 po obisku Cerkelj napisala, da se maska nahaja v tamkajšnji podružnici Gorenjske banke. Čeprav so v banki menili, da gre za posmrtno masko nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, s fotografije, ki so jo napravili in je objavljena tudi v knjigi, nedvomno izhaja, da je Jenkova, trdi Neubauer.

Po njegovih besedah bi jo Zavod za kulturno dediščino v Kranju rad restavriral, ker je poškodovana, in dal v skrbništvo drugam, vendar se o tem še dogovarjajo, saj banka še vedno vztraja, da je maska Hribarjeva in njihova last.