Od vseh letošnjih tujih predstav, smo največ hrabrosti in predvsem pravočasno kupljene karte potrebovali za obisk komedije Razbiti vrč v izvedbi beograjskega JDP-ja. Pred zaprtimi vrati smo ostali tudi tisti, ki smo želeli v biltenu poročati o vtisih. Na srečo obstajajo ljudje, katerih delo se zaključi v trenutku, ko začne predstava teči. Na rdeči preprogi teatra smo prestregli Svetlano Paroški, ki v Jugoslovenskem dramskem pozorištu skrbi za odnose z javnostmi.
Danijela: Mnogo užaloščenih nas je danes ostalo pred vrati Tribune na Velikem odru. Vaša predstava je razprodana. Vas to preseneča?
Svetlana: Niti ne, saj smo na področjih bivše Jugoslavije vselej dobro sprejeti. Recimo v Zagrebu so naše predstave razprodane že za celo leto vnaprej.
Danijela: Mislite, da temu botruje odločitev za komedijo? Zdi se, da so ljudje do komedij manj kritični in jih nekako bolje sprejemajo.
Svetlana: Nasprotno. JDP sicer velja za precej resnobno gledališče. Šušlja se, da se je scenarij za Razbiti vrč že več let valjal po predalu pisalne mize Gorčina Stojanovića (op. a. umetniški direktor JDP-ja), saj se ga nihče ni upal lotiti. Ne gre namreč zgolj za klasično situacijsko komedijo; gre za tekst, ki ga je precej težko uprizoriti.
Danijela: In potem se zgodi Igor Vuk Torbica. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Svetlana: Kot kaže, je režiser Torbica ravno prav mlad, željan izzivov in neverjetno talentiran. Našo pozornost je pritegnil še kot študent tretjega letnika Fakultete za dramske umetnosti v Beogradu, ko je na oder postavil Nušićevega Pokojnika in opozoril nase s povsem svežim in svojstvenim pristopom k režiranju. Pogumno je rekel DA tekstu, ki so se ga doslej vztrajno branili. Svoje delo je seveda odlično opravil.
Danijela: Danes, ko bomo to brali, boste vi že nazaj na poti v Beograd. Ste se uspeli naužiti Maribora?
Svetlana: Ko smo prišli, je zelo kmalu padel mrak. Naslednji dan je padal dež. Nekako priložnosti za ogled mesta ni bilo. Izgleda, da smo obsojeni na teater (smeh).
***
Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: