Vloga Giselle upravičeno velja za eno najbolj iskanih plesnih likov klasičnega baleta, ne le zaradi plesne virtuoznosti in sproščene lahkotnosti glasbe, nastale izpod peresa francoskega skladatelja Adolpha Adama, ampak tudi zaradi igralskih izzivov, vrednih vsake primabalerine. Prvo koreografijo sta na libreto Jules-Henrija Vernoyja in Théophila Gautierja ustvarila Jean Coralli in Jules Perrot, kasneje pa jo je predelal še véliki mojster romantičnega baleta, Marius Petipa.
Zgodba baleta, ki črpa navdih v eni od Heinejevih pesmi, pripoveduje o tragični usodi dekleta, ki se ji je zaradi prevare v ljubezni zmešalo, nato pa ji je odpovedalo srce. Legenda pripoveduje, da je zaradi svojega veselja do plesa, predvsem pa zaradi tega, ker je umrla kot neporočena devica, postala ena od vil, ki s plesom do smrti utrudijo svoje nesojene ljubimce.
Bajeslovni svet vil, ki se očarljivo dopolnjuje z idilo srednjeveškega podeželja – k temu velja dodati še pravljično scenografijo Juana Guillerma Nove in razkošne kostume v kreaciji Luce Dall' Alpija –, bodo plesalci mariborskega Baleta poustvarili v koreografiji Rafaela Avnikjana, katerega koreografijo, ki sledi perfekcionistični estetiki klasičnega baleta in Petipajevi tradiciji, smo lahko pri nas že občudovali v baletni predstavi Bajadera, in pod glasbenim vodstvom izkušene angleške dirigentke Alice Farnham, ki je januarja letos požela izvrstne kritike prav z baletno predstavo Giselle v produkciji Kraljevega danskega baleta.
Povezave: