Na desetdnevnem festivalu tanzmainz nastopajo tako svetovno znane skupine kot tudi razburljivi novinci. Dobra znanca slovenskih odrov Kovač in Janša sta v sklopu festivala uprizorila performans Sokol!. Z njim sta se vrnila v predstavo Kako sem ujel Sokola iz leta 1991, ki velja za enega od mejnikov v slovenski sodobnoplesni produkciji.
V sodelovanju z Janšo je Kovač v performansu Sokol! odprl drugo raven vprašanj, kot jih je podajala izvirna predstava. Ples je edina umetnost, ki je pod udarom staranja. Za razliko od drugih umetniških poklicev je plesno telo na odru nezaželeno in nekonkurenčno že pred 50. letom.
Kovač in Janša, oba stara nad 50 let, v performansu odgovarjata na vprašanja, kaj plesalca sodobnega plesa lahko vodi, da v plesu vztraja tudi v zreli dobi. Predstava je bila 23. marca tudi na sporedu dunajskega Tanzquartierja.
Že v petek pa so se na festivalu predstavili plesalci skupine EnKnapGroup in izvedli predstavo Ottetto (8 nihajev za njegovo visokost), po konceptu in v Kovačevi koreografiji.
Predstava koreografsko razstavi in analizira kompozicijo Igorja Stravinskega Oktet (1921) ter ga nato rekonstruira in vizualizira. Poleg petih plesalcev EnKnapGroup je Kovač v predstavo vključil še osem glasbenikov ansambla Akademije Branimirja Slokarja pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh in skupino vizualnih umetnikov.
Z omenjenimi dogodki v Zavodu EN-KNAP nadaljujejo z uspešno serijo gostovanj v marcu. Plesalci EnKnapGroup so namreč 10. marca s predstavo Zasledovalci sreče gostovali na odru Rotterdamse Schouwburg na Nizozemskem, kjer so v polni dvorani prejeli stoječe ovacije obiskovalcev in pozitivne kritike stroke.
Kritik Joost Ramaer je v svoji recenziji, naslovljeni Trump in Čehov spojena v bizarno kombinacijo srhljivke in komedije med drugim napisal: "Pred seboj vidimo repliko saloona kot iz Divjega Zahoda. Kozarec viskija neprestano, z največjo eleganco drsi med mlado kavbojko, ki ga nemudoma izprazni in točajem, ki ga polni z vedno večjim neodobravanjem. Nenadoma se kozarec ustavi na sredini šanka, kjer ga ujame tretji lik: kavboj!" (...) "Vsem tem sestavinam, prisotnim v Zasledovalcih sreče, Pavol in Kelly dodata neko novo dimenzijo. Liki imajo namreč enaka imena kot plesalci EnKnapGroup. Kako fiktivni so zares nastopajoči, ki bežijo od njihovih neuspešnih življenj?" (...) "Plesalci EnKnapGroup deklamirajo besedilo glasno ter z jasno artikulacijo (...) in z drznim, skoraj popolnim, razpotegnjenim naglasom, ki je tipičen za jug ZDA. Odrska prezenca nastopajočih (EnKnapGroup) in njihova izraznost sta izjemno prepričljivi, predvsem ker je predstava Zasledovalci sreče izjema v repertoarju skupine." (...) "Med predstavo se vam v glavah pojavljajo absurdne podobe: Trump, ki svoje priliznjence sprejema v avli svoje stolpnice, Trump, ki ponosno dviga svoj okvirjeni izvršilni ukaz v Beli hiši, filmi Quentina Tarantina, imitacija Jona Stewarta in Stevena Colberta, tudi Eugene O’Neill, Arthur Miller in Anton Čehov se čutijo v prelepem tekstu Liške in Copperjeve."
Povezave: