Anja Bunderla, 29. 3. 2010

Dušan Jovanović: RAZODETJA

KRITIKA.- »Ti si zame razodetje. Drugo razodetje v mojem življenju. Prvo je bil komunizem, drugo si ti.«

Dušan Jovanović: Razodetja, Ljubljana, Študentska založba, 2009. (Knjižna zbirka Beletrina)

 

 

Dušan Jovanović: Razodetja. Spremna beseda Tomaž Toporišič; intervju z avtorjem Gašper Troha. Ljubljana: Študentska založba, 2009. Knjižna zbirka Beletrina. 

Sam naslov dramskega teksta Razodetja bralčev horizont pričakovanja zapolni z mislijo o odstiranju oz. razkrivanju nečesa skrivnega. Klasična pričakovanja  se kmalu sesedejo, saj dramski svet ne posreduje sporočila nabožnosti in moraličnosti, na njuno mesto stopijo hedonistične, včasih sadistične uživancije, ki jih postrežejo iz Jovanovićevega že znanega teksta Karamazovi potegnjeni junaki in njihove usode med nekje po drugi vojni in danes. Spogledovanje postreže s citatnostjo in avtocitatnostjo, saj pisec koketira z lastnim že obstoječim delom, prevzame njegove dramske osebe, določene dele prizorov in osnovno fabulo, ki jo nadgradi z dodanimi »fleši« iz življenja dramskih oseb.

/.../

 

Gledano na ravni besede Olgo kot osrednjo označi tudi Svetozar, ko jo poimenuje za razodetje: »Ti si zame razodetje. Drugo razodetje v mojem življenju. Prvo je bil komunizem, drugo si ti.« 

/.../

Jovanović ponovno sesuje mnoge klasične dramske predpostavke, vendar dramski tekst še vedno stoji in se gradi z vsakim novim branjem ali odrsko postavitvijo. Pri tem dramski tekst postavlja stvarnost  različnih ideoloških aparatov in emotivnih zaslepljenosti, ki se vedno znova razodevajo z vsem šarmom, kar ga premorejo, se počasi razkrijejo in pokažejo svojo realno vsebino. Vendar nas kar in kar ne izuči, ker smo tako ljudje kot tudi besede ali zgolj znaki vedno znova določeni skozi različne kombinacije, kontekstualizacije, ki ne poznajo meja. Jovanovićeva pisava je pisava o času, ki mojemu branju ponuja drugačne predstave kot bralcu, ki je čas neznosne komunistične lahkosti so-doživljal. Vsekakor pa gre za pretres, ki ne pušča hladnega, vpije po vedno novem sestavljanju drobcev mozaika dramske realnosti, ki se zdi neskončno neskončen in zato tudi dober.

CELOTEN ČLANEK JE OBJAVLJEN NA GESLU: Dušan Jovanović "RAZODETJA"

POVEZAVE:

Dušan Jovanović na Geslu

Dušan Jovanović na spletnem repertoarju slovenskega gledališča

 

Dušan Jovanović

Anita Volčanjšek, SiGledal, 15. 9. 2010
Za prgišče verjetnih obljub
Anja Bunderla, SiGledal, 2. 5. 2010
Potovanje v Rim
Anita Volčanjšek, SiGledal, 15. 9. 2010
Umazane besede na dnu vaškega vodnjaka
Anita Volčanjšek, SiGledal, 6. 5. 2010
Grobnica za kulturni razvoj
Anita Volčanjšek, SiGledal, 16. 5. 2010
Častna ...
Anja Bunderla, SiGledal, 21. 7. 2010
Ko se Nežka moži, eden ni dovolj
Anita Volčanjšek, SiGledal, 30. 4. 2010
Med enoumjem in tržnim kaosom današnjega sveta
Miha Ribarić, 10. 6. 2010
Chubby was here ali Šumi?
Anja Bunderla, SiGledal, 30. 6. 2010
O kapitalističnem kanibalizmu
Anita Volčanjšek, SiGledal, 30. 4. 2010
Polivalentni konstrukti časa
Tomaž Toporišič, 22. 9. 2009
Drama v družbi spektakla
Nastja Janžekovič, 30. 3. 2010
ŠUMI, Peter Božič
Knjigarna Filozofske fakultete, 15. 4. 2010
Razodetja Dušana Jovanovića
Anja Bunderla, SiGledal, 12. 5. 2010
Pizde male pasje pederske
Anja Bunderla, SiGledal, 9. 6. 2010
Igrice, ki jih igrajo otroci
Anja Bunderla, SiGledal, 20. 6. 2010
"Knap, knap, knap"