STA, 8. 2. 2016

Državna proslava ob kulturnem prazniku v senci izjave o cenzuri

Državno proslavo ob kulturnem prazniku je zasenčila izjava režiserja Mareta Bulca, da sta njeno vsebino narekovala upravni odbor Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo. Predsednik sklada Janez Bogataj je proslavo označil za eno boljših doslej, vendar, kot je poudaril, so morali biti pozorni na državne simbole. Podobno je povedala ministrica.
:
:

Mare Bulc / Foto: Jaka Varmuž

Kot je povedal Bogataj, so zbrani v Cankarjevem domu, s katerimi se je pogovarjal, vsi poudarili, da je bila nedeljska proslava ena boljših doslej. Proslava je minila v duhu odpiranja novih umetniških interpretacij. Sedma kitica Zdravljice je bila predstavljena v več jezikih oziroma načinih izvedb.

"Mislim, da je Slovenija s tem konceptom pokazala, da zna malo drugače gledati nase in na svet. Če pa režiser ni zadovoljen s tem, kar je naredil, pa je to njegovo vprašanje. Dejstvo je, da je upravni odbor pripravljal državno proslavo, da smo morali biti pozorni, ker je to državna proslava, tudi na državne simbole," je poudaril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.

Vse ostale "umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc", pa po njegovem mnenju sodijo v eksperimentalno gledališče ali v izražanje čustev na ulici. Bogataj bi "težko rekel", da je sklad kakorkoli posegel v vsebino proslave.

Zdi pa se mu, da "graditi na simbolih, ki nam že tako grenijo vsakdan tako ali drugače, kot so žica, protestniki in podobe stvari", ne sodijo na državno proslavo ob kulturnem prazniku. "Kajti to je proslava kulturnega praznika, proslava pesnika, ni pa to politični shod," je še poudaril Bogataj.

Kot je povedala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, za državno proslavo skrbi upravni odbor, ki potrdi scenarij in odloča o tem, koga bodo izbrali za režiserja. "Kolikor mi je znano, so morali gospodu Bulcu zagotoviti, da se državni simboli uporabljajo v skladu z zakonom," je še dodala ministrica.

Režiser Mare Bulc je za Televizijo Slovenija takoj po proslavi v živo prebral izjavo. Kot je povedal, ni vedel, ali naj pristane na cenzuro ali naj se umakne iz projekta, kajti ni se več počutil kot režiser, temveč kot izvršitelj idej in popravkov upravnega odbora Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo. Vztrajal je zaradi umetnikov, ki jih je pritegnil k projektu in s katerimi je delal tedne brez podpisanih pogodb. Kot je povedal, je vztrajal tudi zaradi jedra koncepta, ki ga niso prepovedali, temveč samo problematizirali.

Izključili so nekaj ključnih zadev, zahtevali so drugačno scenografijo, scenografka je zato prekinila sodelovanje, izključili so enega ključnih nastopajočih in dodali novo obvezno umetniško točko, je povedal režiser.

Še pred tem so ga, kot je nadaljeval, ustrahovali z odpovedjo, čeprav so ga novembra sami povabili in sprejeli njegov avtorski koncept. Po šestih tednih dela je brez kakršnihkoli pojasnil dobil odpoved, ki pa je bila čez 24 ur preklicana, češ, da je prišlo do napake.

Po Bulčevem mnenju je šlo za strah pred preveč provokativno in kritično proslavo ter za popolno nezaupanje v avtonomen umetniški izraz in kritičen razmislek o času. Bulc je prepričan, da je strah gonilna silna odločevalcev v državi. Strah jih je kritike, subverzivnega, satiričnosti, pred tistimi, ki mislijo drugače, pred izgubo položaja, privilegijev, strah jih je pred umetnostjo. "Ne samo na državni meji, žal imajo nekateri tehnične ovire predvsem v svojih glavah," je zaključil Bulc.

Bulc je danes STA poslal dokumente, iz katerih je razvidno, da mu upravni odbor med drugim sporoča, da v scenariju ni navedeno besedilo Mihe Blažiča - N'toka, ki naj bi, drugače od drugih, ki so interpretirali sedmo kitico Zdravljice, nastopil z avtorsko rap pesmijo o nastanku naroda.

Člani upravnega odbora so zapisali, da se zaradi časovne stiske njegovemu nastopu odpovedujejo, namesto tega pa naj se vključi recitacija celotne himne, kot je bila dosedanja praksa in za kar je upravni odbor sprejel sklep, da bo stalnica vseh proslav. Za recital so predlagali lansko nagrajenko Pio Zemljič ali kateregakoli gledališkega igralca. Bulc ob tem opozarja, da so zapis o časovni stiski poslali že 15. januarja.

Na vprašanje, kakšno je ozadje glede nestrinjanja pri scenografiji, je Bulc odgovoril, da je bila v njegovi ekipi scenografka Petra Veber, s katero sta si zamislila element zavese ali napisa na odru, ki bi bila narejena iz bodeče žice oz. nečesa podobnega. Idejo je Bulc ustno predstavil na sestanku s službo za državne proslave.

Kot je pojasnil, "mu je bilo nato večkrat rečeno", naj idejo z žico opusti, "saj jo bodo tako ali tako prepovedali, če ne prej, par dni pred prireditvijo oz. na generalki, da je škoda časa in dela." Bulc je ob tem še dodal, da za ta primer "žal ne obstaja noben pisni dokument, ki dokazuje, da smo imeli tovrstne pogovore".

Bulc je žico izločil in zato se je Vebrova od projekta poslovila, saj, kot je pojasnil režiser, ni hotela pristati na vmešavanja v njeno avtorsko delo. Bulc je zatem predlagal, da osrednji scenski element proslave postane slovenski grb. Upravni odbor je nato sprejel sklep, naj bo grb barven in naj se pojavi ob himni na začetku proslave. Namesto grba, projiciranega med proslavo, pa naj se projicirajo različni portreti Franceta Prešerna.

Mare Bulc