Novice
Glasbenik Drago Ivanuša je po lanskem koronskem zatišju letos izvedel več koncertov s pesnico Anjo Zag Golob, premiero je doživela tudi igra Cement Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata, pri kateri je sodeloval. Kot je ocenil, se v teh nenavadnih časih omejuje ravno umetnost, zato se boji nenadomestljivih posledic. Več
Poletni festival v Salzburgu bo med 17. julijem in 31. avgustom vseboval novo uprizoritev Slehernika Huga von Hofmannsthala ter podaljšal praznovanje stoletnice. Obletnico so v Mozartovem mestu obeleževali lani, ko je festival zaradi pandemije potekal v skrajšani in spremenjeni obliki. V podaljšanje so uvrstili projekte, ki jih niso uspeli izvesti. Več
Miran Zupanič, predstojnik katedre za režijo na ljubljanski gledališki akademiji, ki je bil kot član in predsednik nacionalnega sveta za kulturo vpet v podrobnejše analize kulturnega področja, je ob 30-letnici samostojnosti Slovenije za STA ocenil, da je bila kulturi v tem času odvzeta njena državotvorna vloga. Ostaja pa soustvarjalec skupnosti. Več
Skladateljica Nina Šenk, od leta 2019 tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je v okviru Slovenskih glasbenih dnevov predstavila opero Marpurgi. Umestila jo je v nedoločen čas, saj se dotika človeških odnosov, ki so večno aktualni. Kot je povedala, bo z drugim delom, ki bo sledil, postala celovečerna opera. Več
Slovenski glasbeni dnevi bodo prek spleta zaznamovali lansko stoletnico Opere SNG Maribor. Temu bosta posvečena tako koncertni kot simpozijski del, ki bo osvetlil zgodovino operete med obema vojnama na tem odru. V Mariboru je opereta tedaj zavzemala več kot dve tretjini repertoarja, je povedal muzikolog Jernej Weiss. Več
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, bo ob trenutnih razmerah, še vedno zaznamovanih s koronavirusom, poskušal zasejati upanje. Besedna zveza up budi, vzeta iz Prešernove Zdravljice, je tudi naslov državne proslave, ki bo večer prej v televizijskem posnetku počastila letošnje nagrajence. Tudi sicer bo praznik obeležen z razdalje. Več
Z novim letom je umetniški direktor baleta v ljubljanski Operi postal priznani italijanski koreograf Renato Zanella. Vodil je ansamble v več evropskih mestih, nazadnje v Dunajski državni operi, kjer je ustvaril tudi baletni diptih, ki ga namerava predstaviti aprila. Kot je povedal, mora vodja narodnega baleta skrbeti za kontinuiteto. Več
Februarja bo minilo 100 let od smrti skladatelja Josipa Ipavca. Izhajal je iz znane zdravniške in glasbene družine iz Šentjurja pri Celju, ki je pustila pomembne sledi v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. Več
Koronakriza je močno ohromila kulturo in njene ustvarjalce, kmalu zatem so se pred pristojnim ministrstvom začeli pojavljati protesti. Pripravljavci so jih uperili proti (ne)aktivnosti ekipe Vaska Simonitija, ki je resor prevzel skoraj sočasno s krizo, pri sprejemanju protikriznih ukrepov. V kulturnih ustanovah je medtem prišlo do nekaterih menjav. Več
Koronakriza je močno ohromila kulturo in njene ustvarjalce. Ob prvem valu epidemije, ki jo je vlada razglasila marca, so bile kulturne institucije med prvimi, ki so morale zapreti vrata, s tem pa se je začasno ustavila tudi njihova ponudba. Z drugim, jesenskim valom epidemije, so se kulturni dogodki v še večji meri kot spomladi preselili na splet. Več