Na včerajšnji okrogli mizi o vizijah gledališča, ki jo je v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje organiziralo Društvo gledaliških režiserjev, je svoje desetminutne prispevke na to temo pripravilo pet slovenskih gledaliških režiserjev ter ena režiserka. Okroglo mizo, ki se je odvijala v prostorih Vetrinjskega dvorca, je s svojim spisom odprl Matjaž Zupančič, sledili pa so mu Zvone Šedlbauer, Jure Novak, Ivana Djilas, Jernej Lorenci ter Boris Kobal. Imenovana šesterica zastopa različne profile ustvarjalcev, ki pa so bolj kot o vizijah, spregovorili o časih, ki imajo do gledališča, torej do tistega, ki kaže realno sliko družbe, mačehovski odnos, ob tem poskušali ponuditi tudi rešitve, kako se z nastalo situacijo tudi spoprijeti. Režiserji in režiserka so spregovorili o problemih »zunanje« ter »notranje fronte« gledališča, če uporabim Lorencijevo formulacijo. Na zunanji fronti se odvija borba proti kulturni politiki zatirajoče oblasti, na notranji fronti pa gre za formiranje boljšega teatra znotraj teatra, ki lahko postane nevarnejši, močnejši in ga je potem zaradi tega tudi težje izključiti. Kritično so gledališčniki pogledali tudi na delovanje samega Društva gledaliških režiserjev. Društvo je bilo po zaslugah Mateje Koležnik formalno ustanovljeno letos, spodbude za ustanovitev pa so prišle iz potrebe po posredovanju sprememb v kulturni politiki. Uvodnim prispevkom je sledila razprava.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave: