Eva Vene / Foto: Žan Zelič
Eva Vene, študentka primerjalne književnosti, anglistike in muzikologije, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Nine Kuclar Stiković. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Hlod na avtocesti Ize Strehar.
Eva Vene / Foto: Žan Zelič
Hlod na avtocesti, prvenec obetavne dramatičarke Ize Strehar, me je že zaradi naslova hitro prepričal, da sem ga vzela v roke. Še bolj me je navdušil tekst, v katerem se mlada junakinja Zoja trudi na svoj način razumeti današnji svet. Pri tem se bori z njegovo izpraznjenostjo, konvencionalnostjo, absurdnostjo in ne nazadnje, bije bitko tudi sama s sabo in lastnimi mislimi.
V drami nastopajo štirje protagonisti, prijatelji: Zoja, njen fant Miran ter prijatelja Andreja in Jan. Spoznavamo jih skozi štirinajst prizorov oz. kratkih epizod iz njihovega življenja, ki se pri uprizarjanju lahko poljubno premešajo. Prizori se odvijajo na dveh ravneh; na prvo bi lahko uvrstili dogodke, ki so se ali se odvijajo med štirimi prijatelji v resničnem življenju. Skoznje najprej spoznavamo Zojin odnos s fantom Miranom in Zojine pomisleke o pravi, romantični ljubezni. Junakinja jo zavrne, saj misli, da usodna ljubezen obstaja le v slabih hollywoodskih filmih. V nasprotju z Zojo, ki hoče spremeniti svet ali ga vsaj poskušati razumeti, pa se je njena prijateljica Andreja že sprijaznila z njegovo absurdnostjo in ovrgla mladostne misli o novem, boljšem svetu, kar ji Zoja seveda očita.
Dogodki, ki se odvijajo na drugi ravni, pa so Zojini spomini na pogovore z zapornikom Mitjo. Domnevamo, da ga je Zoja v zaporu obiskovala kot psihologinja. Dinamika teh pogovorov je vsekakor drugačna kot v pogovorih z ostalimi akterji v drami. Z Mitjo se dotakneta najrazličnejših tem, od osamljenosti, družbenih norm, kaj sploh je »normalno« in zakaj na to vprašanje nihče ne pozna pravega odgovora. Zdi se, da je Mitja edini, ki jo zna pomiriti in razumeti, pa čeprav obstaja samo v njeni glavi.
Drama odpira aktualna vprašanja na pretanjen in zanimiv način. Ponuja nam nov pogled na absurdnost današnje družbe. Poleg tega z dialogi ohranja prizemljenost, zaradi katere se še bolj približa bralcu, posebej mlademu. Drama je že doživela bralno uprizoritev v režiji Tatjane Peršuh, vsekakor pa bi bilo zanimivo videti, kako bi se tekst udejanjil pod odrskimi lučmi.
Štafeto predajam navdušenki nad slovensko dramo, Urški Gabrič.
Povezava: Iza Strehar: Hlod na avtocesti
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/eva-vene-bere-sodobno-slovensko-dramo