Brezčasni Prešernovi stihi tudi tokrat z izrazito kritičnim podtonom

Avtor: STA

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je tudi letos ob kulturnem prazniku pripravilo recital Prešernove poezije. Igralci so točno opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu že 32. leto začeli z interpretiranjem Prešernovih pesmi, ki pa so jih kot vselej pospremili kritično - zdi se jim, da je država brezbrižna in da jim politika veže roke.


Saša Pavček / Foto: Arhiv ZDUS

Tradicionalni recital na Prešernovem trgu, ki je potekal pod naslovom Lepa beseda lepo mesto najde, se je pred pesnikovim kipom kot vsako leto začel z Zdravljico v interpretaciji Aleša Valiča, nato pa je spregovorila predsednica združenja Saša Pavček.

Pred 32 leti so dramski igralci pod vodstvom Aleša Jana z recitalom Prešernove poezije dokazali, da tudi umetnikova roka kuje svet. "Danes pa se nam zdi, da nam jo naša politika veže. A sporočamo, da smo delavni in vztrajni in si želimo stiska rok v naklonjenosti, razumevanju in spoštovanju," je povedala predsednica združenja, ki letos zaznamuje 100. obletnico ustanovitve.

V združenju jih je več kot 400, ki se po njenih besedah borijo za skupen cilj: umetniško delo. "Za nas je gledališče življenje, celo več - življenje naš'ga magistrale. Našo stisko in jezo nad brezbrižnim odnosom države do kulture, kakor tudi našo radost pri ustvarjanju in ljubezen do umetnosti, pa tudi humor, prepoznavamo v besedah Franceta Prešerna in Ivana Cankarja," je povedala.

Letos se namreč Prešernovi poeziji v luči 100. obletnice smrti pridružuje še kritiška misel velikana slovenske moderne Cankarja. Ob tem je Saša Pavček opozorila, da so tegobe današnjega umetnika enake tegobam umetnikov pred 100, 200 leti. Vizionar Prešeren, ki je povzdignil slovenščino na evropsko raven, je bil pravzaprav prekarni delavec, Cankar pa je bil obupan nad socialno in duhovno revščino ter nad brezbrižnostjo do kulture in umetnosti.

Njune kritične misli podpirajo odkritosrčnost, voljo do dela, trmo, upor, humor in radikalno upanje igralcev, ki jih ob današnjem kulturnem prazniku podarjajo občinstvu. Za igralce je čas "res rabelj hudi", je poudarila Saša Pavček in svoj pozdravni govor zaključila s Prešernovo gazelo: "Pesem moja je posoda tvojega imena, mojega srca gospoda, tvojega imena; v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel od zahoda do izhoda tvojega imena ..."

V nadaljevanju je z interpretacijami Prešernovih in Cankarjevih del nastopilo okoli 30 igralcev in igralk vseh generacij ter študentov ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Med drugimi Jožica Avbelj, Aljaž Jovanovič, Nik Škrlec, Blaž Šef, Anja Novak, Maja Sever, Violeta Tomič, Jurij Souček, Jerica Mrzel, Rok Vihar in Pavle Ravnohrib. Ta je še povedal, da slovenska politika "vedno bolj tone v ideološko skrajnost", praznovanje Prešerna pa vidi kot prevaro in hipokrizijo.

Prešernovo poezijo in slovenske gledališke umetnike je bilo moč slišati tudi preko valov 3. programa nacionalnega radia - Ars in Radia Trst A, spremljati ga je bilo mogoče tudi skozi prenose v živo in na spletnih straneh nacionalne radiotelevizije.

Prešernova poezija je istočasno odmevala tudi v Mariboru na Grajskem trgu in novogoriškem Bevkovem trgu, kjer so se recitalu pridružili tretjič.

Pred 32 leti so se z recitalom dramski umetniki uprli takratni jugoslovanski kulturni politiki in se zavzeli za slovensko kulturno avtonomijo. Recital je nastal iz protesta zoper namere politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/brezcasni-presernovi-stihi-tudi-tokrat-z-izrazito-kriticnim-podtonom