Jure Henigman / Foto: Aljoša Rebolj
Severjevi nagradi za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih gresta letos v roke Juretu Henigmanu in Blažu Šefu. Nagrado za stvaritev študenta dramske igre sta si prislužila Timon Šturbej in Tamara Avguštin. Nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa bo na večerni podelitvi v Škofji Loki prejel Alen Mastnak.
Jure Henigman / Foto: Aljoša Rebolj
Dobitnike prestižnih nagrad, ki jih že 47 let podeljuje Sklad Staneta Severja, ustanovljen v spomin na legendarnega gledališkega in filmskega igralca, je po pregledu vseh predlogov izbrala strokovna žirija. Predsedoval ji je režiser Dušan Mlakar, člani pa so bili igralec Alojz Svete, dramaturg Alen Jelen, režiser Jaša Jamnik in igralka Saša Pavček.
OBRAZLOŽITVE
Nagrado Sklada Staneta Severja za leto 2017 prejme dramski igralec JURE HENIGMAN, član Mestnega gledališča ljubljanskega, za vloge: Leoncea v Büchnerjevi igri Leonce in Lena (režiserka Mateja Koležnik), Alberta v Schimmelpfennigovi božični igri Zimski Sončev obrat (režiser Juš A. Zidar), Anatola Vasiljeviča Kuragina v uprizoritvi dramatizacije Tolstojevega romana Vojna in mir (režiser Silviu Purcărete) in Anžeta v kriminalki Nejca Gazvode Vranja vrata (režiser Aleksandar Popovski).
Obrazložitev:
Kot princ Leonce iz Büchnerjeve igre Leonce in Lena Jure Henigman v svoji figuri utelesi, zgosti in obteži domišljen koncept celotne uprizoritve. Henigman je s princem njegov pomenski in kompozicijski center, absolutna instalacija praznine duha, žlahtne in vzvišene aristokratske brezdelnosti ter cinične zdolgočasenosti. V tej nenavadni vizualni podobi ustvari zares poseben, samosvoj in natančno skoncentriran igralski izraz. V družinski božični igri Zimski Sončev obrat je njegov Albert povsem vpotegnjen vase in poln zavrtega hotenja, ki ga v vsiljeni situaciji božičnih obiskov izrazi v neposrečenih poskusih distanciranega umika, z neukrotljivo razdraženostjo in paničnimi napadi ob kupu telesnih bolečin, ki jih zatira s tabletami in alkoholom. V uprizoritvah Vojna in mir ter Vranja vrata pa dokaže, da se izvrstno znajde tudi kot igralec v večjem planu kompleksno prepletene zgodbe in uprizoritvene kompozicije. Poleg več drugih manjših vlog v Vojni in miru izstopa njegov Kuragin, ki ga utelesi v prepričljivo osebnost. Njegov Anatol Vasiljevič je veseljaški in dekadenten, nonšalantno eleganten in pol erotične strasti. Kot Anže v Vranjih vratih pa Henigman ustvari zagonetno osebnost, ki vseskozi priteguje pozornost kot prepoznaven, a tudi težko doumljiv »vaški« lik z dolenjskega podeželja znotraj heterogene lokalne skupnosti.
S suverenim oblikovanjem raznovrstnih vlog je Jure Henigman v pretekli gledališki sezoni izkazoval detajlno poglabljanje v notranje človeške in dramske svetove ter prodorno izpovedno perfekcijo znotraj raznolikih režijskih pristopov in gledaliških poetik. V sodobnem pristopu do igre je doumevanje likov odločno transformiral v material, ki je njegovo celotno telo, obraz in govor. S štirimi popolnoma različnimi vlogami, širokim razponom interpretativnih razsežnosti in izrazne natančnosti je ustvaril prepričljive in kompleksne osebe, v katerih zlahka prepoznamo različne človeške usode, življenjske položaje in situacije ter nasploh svet okoli nas ter se ob tem zamislimo.
***
Nagrado Sklada Staneta Severja za leto 2017 prejme dramski igralec BLAŽ ŠEF, član Slovenskega mladinskega gledališča, in sicer za vloge v predstavah: Naše nasilje in vaše nasilje (režiser Oliver Frljić), Chagall (avtor projekta in režiser Ivan Peternelj), Pasja procesija Svetlane Makarovič (režiser Jure Novak) in Idioti Larsa von Trierja (režiserka Nina Rajić Kranjac).
Obrazložitev:
V projektu Naše nasilje in vaše nasilje, ki je nastajal po načelih t. i. snovalnega gledališča (devised theatre), igralci prispevajo velik del in imajo večjo avtorsko vlogo kot sicer. Že samo ustvarjanje takšnega projekta zahteva konstruktivno držo, pronicljivost, inovativnost in kreativnost, v čemer se Blaž Šef več kot odlikuje. A znotraj izjemo uigrane in usklajene ekipe mu uspe vzpostaviti markantno individualno prezenco, ki s svojo avtentičnostjo zareže v gledalca. To mu uspe zaradi njegove brezkompromisne zavezanosti gledališču v vseh pojavnih oblikah, natančne izvedbe in zato, ker je polnokrven igralski partner.
Z vlogo Chagalla je uspel vzpostaviti emocionalno in narativno jedro predstave, okrog katerega se suče kalejdoskop živopisnih spominskih likov, ki jih je slikar srečal na svoji življenjski poti. Če si predstava jemlje za moto Chagallove besede, da »moraš biti klovn, akrobat, glasbenik, slikar…«, zato da bi preživel, je Blaž Šef ta moto scela in zavzeto, kot artaudovski atlet srca, uresničeval na odru; vzpostavil je posredno dvojnost, protagonista, ki je gibko drsel s tokom hitro nizajočih se sprememb v časih, krajih, atmosferah, situacijah in se v vsakega in vsako popolnoma potopil, ter pripovedovalca, ki je vseskozi ohranjal pristen in topel stik z občinstvom in dogajanju sproti začrtal poetično-nostalgični okvir.
V predstavi Pasja procesija je dokazal, da je odličen pevec – ne le intonacijsko natančen, ampak tudi izvrsten interpret, ki s svojo energijo, prezenco, glasovnimi modulacijami, mimiko, držo in natančno izvedenimi koreografijami vdihne življenje vsakemu songu.
V vlogi Petra v Idiotih pa se je Blaž Šef v gradivo pognal scela, brez zavor, kar je v njegovi stvaritvi očitno, saj je ta niansirana in razplastena, v njej (na videz) lahkotno krmari med najrazličnejšimi vlogami, od vodje skupine do »razrednega klovna«, od ogorčenega idealista do resigniranega brezbrižneža, od porogljivca do v svojem bistvu zlomljenega človeka.
Blaž Šef mojstrsko, virtuozno obvladuje igralski instrumentarij do zadnjega vlakna, pa naj si bo to v gledališču ali v radijskih igrah, ali kot odličen interpret umetniške besede v literarnih oddajah. Je tudi eden redkih mlajših igralcev, ki v popolnosti obvladuje govor pred mikrofonom, je igralec redkokdaj videne moči in v vrhunski igralski kondiciji. Blaž Šef je zmnožen kar največjih transformacij in izjemne inovativnosti. Znajde se v osupljivem razponu žanrov; hkrati pa je njegov pristop k ustvarjanju discipliniran, študiozen, konstruktiven in kolegialen. Je torej pravi igralski atlet srca.
***
Severjevo nagrado za študenta igre sta si letos prislužila Timon Šturbej in Tamara Avguštin. Kot je v obrazložitvi predloga za nagrado kot profesor na AGRFT zapisal pred kratkim preminuli Jernej Šugman, je Šturbej v času šolanja zelo napredoval. Z vlogo Berniea v Mametovi Seksualni perverziji v Chicagu, ki se je odigrala kot zaključna produkcija sedmega semestra, se je njegov širok razpon pokazal v najboljši luči. Vrhunsko je odigral razkorak med drzno zunanjostjo in prestrašeno notranjostjo.
Avguštinova je, kot je zapisal Šugman, rojena igralka. Z vsem svojim telesom in z vso svojo silno burnostjo duha se vrže v vlogo kot v prepad. V vlogi Joan v Seksualni perverziji v Chicagu je njena zmes totalne igre in ranjene notranjosti prišla najbolj do izraza. Navidez hladno, frigidno Joan je odigrala briljantno, z globoko prisotnostjo v vsakem trenutku.
Oba mlada igralca sta se nagrade, ki jima predstavlja čast, odlično odskočno desko za naprej in tudi določeno breme za nadaljnje dobro delo, razveselila. Vendar je, kot je poudarila Avguštinova, čuden čas za veseliti se nagrade, glede na smrt njunega profesorja in mentorja, ki sta mu nagrado tudi posvetila.
Avguštinova je nagrado prejela na domačem Loškem odru, kjer se je tudi začela kaliti kot igralka. Šturbej pa se je spomnil, da je že v mladih letih kot sin igralca Branka Šturbeja, gledal veliko število predstav, kar je zagotovo do neke mere vplivalo na to, da ga je gledališče prevzelo.
Severjeva nagrada za delo v ljubiteljskem gledališču pa je tokrat pripadla članu Gledališča Zarja Celje Alenu Mastnaku, ki predstavlja neustavljivi ustvarjalni potencial, ki se je izkazal in potrdil tako v ljubiteljskem gledališču kot tudi na filmskem platnu. Kot so prepričani podeljevalci, bo priznanje prišlo v prave roke in dalo ustvarjalcu moč in željo po nadaljnjem gledališkem raziskovanju in ustvarjanju na odrskih deskah.
Severjeve nagrade so nagrajenci prejeli na nocojšnji slovesnosti, ki pa se je Henigman in Šef, ki sta pred leti dobila tudi že Severjevo nagrado kot študenta dramske igre, zaradi predstave nista mogla udeležiti. Na tokratni slovesnosti so se sicer posebej spomnili letos preminulih velikih predstavnikov slovenskega gledališča, poleg Šugmana še Ive Zupančič in Gašperja Tiča.
Slavnostni govornik je bil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik, ki se je v nagovoru osredotočil na stanje kulture v Sloveniji, še zlasti ljubiteljske. "Kot direktor sklada imam težnjo, da bi se razmere za delovanje ljubiteljske kulture v Sloveniji še izboljšale. Trenutki so sedaj pač taki, da ni najbolj rožnato, ampak se mi zdi, da se obrača navzgor," je dejal.
Prepričan je, da prireditve, kakršna je bila današnja, dajejo piko na i kulturnemu ustvarjanju. Predsednik Sklada Staneta Severja Aleš Jan pa je spomnil, da so Severjeve nagrade med igralci izredno cenjene, ne le zaradi svojega imena, ampak tudi zato, ker imajo dolgo tradicijo. Gre namreč za eno najstarejših slovenskih gledaliških nagrad, ki se ne neprekinjeno podeljujejo vsako leto. "In upam, da jo bomo lahko podeljevali še naprej," je sklenil.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-sklada-staneta-severja-za-leto-2017-prejmeta-dramska-igralca-jure-henigman-in-blaz-sef