Na odru SMG znamenita Goldingova antiutopija iz sodobnejše perspektive

Avtor: STA

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v petek premiera predstave Pošasti, pod katero se podpisuje letošnja Grumova nagrajenka Simona Hamer, režijo pa je prevzel Vito Taufer. Avtorica besedila je navdih našla v antiutopiji Williama Goldinga Gospodar muh in jo, kot je povedala na novinarski konferenci, reinterpretirala skozi konformizem.


Foto: Jane Štravs

Živi spomini na klanje druge svetovne vojne in latentna panika ob misli na grožnjo (nove) atomske bombe sta bili ključni koordinati časa, v katerem je britanski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost Golding leta 1954 objavil danes kultni alegorični roman Gospodar muh (Lord of the Flies).

Zgodba o skupini otrok, britanskih šolarjih, starih med šest in 12 let, ki se po strmoglavljenju letala znajde na neposeljenem tropskem otoku, se sprva bere kot robinzonski roman, prepoln pustolovščin in igrivosti. A navidezna idila brez odgovornih odraslih začne hitro razpadati in mlada življenja ugašajo pod udarci v imenu boja proti namišljeni pošasti, piše v napovedi predstave.

Simona Hamer se spominja, da slavni Goldingov roman v gimnazijskih letih nanjo ni naredil večjega vtisa. "Spomnim se, da sem se zelo težko identificirala z njim," je povedala. Šele ob povabilu SMG, pogovoru z režiserjem in ponovnem prebiranju romana pa je začela o zgodbi razmišljati skozi drugačen, predvojni kontekst in skozi današnjo "superiorno belsko pozicijo".

Ohranila je glavne motive romana, a se jih obenem lotila skozi izrazito sodobno perspektivo konformizma. "Zdelo se mi je zanimivo, da postajamo družba velikih besed, ogromno besed se potroši za zelo majhen učinek. Ne le na ravni politike ali javnega diskurza, ki smo mu priča skozi različne medije, ampak pogosto tudi na ravni medsebojnih odnosov," je povedala.

Vzporednice med Goldingovo antiutopijo in z bodečo žico obdano Evropo se po navedbah SMG tako ponujajo kar same in silijo k ponovnemu razmisleku o mehanizmih človeške uničevalnosti. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno podobo privzema gospodar muh današnjosti.

Kot so ustvarjalci izpostavili na novinarski konferenci, za razliko od romana v predstavi nastopa tudi ženski lik, ki razbija antropocentričen pogled na današnjost. Igralka Romana Šalehar ima alegorično vlogo in pooseblja različne stvari, naravo, školjko in ogenj denimo. Za režiserja Tauferja so te alegorije kot notranji monologi sleherne ženske. "Zanimala me je psihološka podstat. Školjka je zame ženska mlajših srednjih let," je pojasnil.

Ob Romani Šalehar v predstavi igrajo še Ivan Godnič, Gregor Prah k. g., Robert Prebil, Matej Recer, Dario Varga in Matija Vastl. Med drugim jih bo na odru na bobnih spremljal Sergej Ranđelović. "Ko so v igri strahovi in pošasti, je glasba zelo uporabna stvar," je o vlogi glasbe v predstavi povedal avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar.

Na vprašanje, kakšno zgodbo so postavili na oder oz. kako so se lotili prirejenega besedila, je režiser pojasnil, da so se najprej zares dobro seznanili z Goldingovo zgodbo, nato pa čisto zase uprizorili 15-minutno predstavo na podlagi filmske priredbe iz leta 1964.

"Hotel sem, da nam je jasno, v čem je razlika. Če gre pri Goldingu za junake, ki so še vpeti v zgodovinsko dogajanje, če so to ljudje akcije, če so to arhetipi, imamo v predstavi opravka z neko deindividualizirano generacijo popolnoma izpraznjenih posameznikov, ki so obsojeni na vegetiranje in na obnašanje, podrejeno takemu ali drugačnemu nasilju, moči in vzpostavljanju avtoritet," je pojasnil Taufer.

Pod scenografijo se podpisujeta Branko Hojnik in Urša Vidic, pod kostumografijo in maske Ana Žerjal, pod koreografijo pa Jana Menger.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/na-odru-smg-znamenita-goldingova-antiutopija-iz-sodobnejse-perspektive