Lena Hribar / Foto: Aljoša Rebolj
Igralka Lena Hribar, članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Ane Urbanc. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Lahko bi bilo, ampak ni Ize Strehar.
Lena Hribar / Foto: Aljoša Rebolj
Hvala dragi Ani Urbančevi za nominacijo, ker me je ujela ravno v pravem trenutku, saj je bil pred mano eden redkih prostih vikendov, tako da sem lahko v miru brskala in prebirala bazo, ki je res prava zakladnica. Lepo je imeti dela slovenskih avtorjev tako na dosegu roke. Bravo in hvala portalu SiGledal!
Zdaj pa: v branje priporočam dramo Lahko bi bilo, ampak ni avtorice Ize Strehar. Zakaj?
Najprej, ker me je pritegnila nenavadna in zelo izvirna dramska situacija. Spremljamo namreč avtorja, ki pišeta roman o svojih alteregih. Alterega pa ne ostaneta zgolj na papriju, ampak se polnokrvno pojavita na odru in tako se med njimi razvije posrečen odnos, skozi katerega spoznavamo njuno/njihovo usodo. Piko na i pa vsekakor dodajo songi, ki ponujajo prostor za odmik, distanco, hkrati pa lepo zaokrožijo in poantirajo celotno dramo.
Drugič, ker je Izin stil pisanja luciden, duhovit in prežet s cinizmom, za katerim pa se skriva bolečina, ki te pretrese, medtem ko z nasmehom na ustih prebiraš replike.
Tretjič, ker mi je Izin jezik zelo blizu, saj njena besedila vedno preberem v enem zamahu in si na koncu želim še.
In četrtič, ker je to tekst, s katerim bi se kot igralka z veseljem srečala, saj se mi je med branjem v glavi že bliskalo od tisoč in ene ideje, kako bi bilo mogoče tekst uprizoriti.
“To je to.
To je ljubezen.
Kot jutranja kava.
Črna in grenka.
Ampak vseeno paše.”
Štafeto branja predajam prijateljicama in kolegicama Ani Dolinar in Aji Kobe, ker vem, da bosta tudi onidve v bazi dramskih tekstov našli nekaj, kar ju bo inspiriralo.
Povezava: Iza Strehar: Lahko bi bilo, ampak ni
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/lena-hribar-bere-sodobno-slovensko-dramo