Eva Mahkovic / Foto: Mimi Antolović
Dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega Eva Mahkovic je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Roka Andresa. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Katje Gorečan Trpljenje mlade Hane.
Eva Mahkovic / Foto: Mimi Antolović
Štafetno palico sem z veseljem sprejela od kolega Roka Andresa, ki se mu zahvaljujem za nominacijo. V branje priporočam monodramo Katje Gorečan Trpljenje mlade Hane. Besedilo, ki je tudi dramski prvenec mlade pesnice in slikarke, sem v zgodnejši verziji dobila v branje že pred nekaj leti, zdaj sem z veseljem prebrala končni izdelek. Tekst berem še kar osebno, ker vsebuje mnoge ljube (in domače) motive – milenijsko tesnobo, ki se razteguje v dvajseta, trideseta, mogoče celo naprej, mogoče celo v vse življenje, kri, prehranjevalne motnje, frustracije (z ljubeznijo, s seksom, s pisanjem), nenehno kazanje osebnega dokumenta, nočna hranjenja, brazgotine, hana ti ne boš nikoli tako suha kot tvoja sestrična, grde stvari, hana ne mara sveta, sram, strah, nekakšen višek haninega ponižanja, jutranja grdota, milijon kav, samota, hana ne zapravljaj toliko, veliki problemi nekega osebnega sveta, bojim se da bom morala oditi pred časom, brezpogojna ljubezen, ampak do živali, ustvarjanje mogočnih iluzij, hani se ne da več. Delci Haninega življenja, ki so obenem koščki Hanapoezije, so med seboj enakovredni, Hana in smrt je enako pomembna kot Hana in smrkelj in Hana in sosed ima (skoraj) enako prostora kot Hana in anoreksija ali Hana in glivice in vaginalne bradavice, vprašanje ožjega konteksta je, ali so v določenem trenutku primarni vir Haninega trpljenja dlake ali sosed. Ob branju Mlade Hane, v katere trpljenju bi mogoče kdo lahko videl kaj komičnega, ampak je v resnici vse surovo in boleče in vse res, tudi spet vidim najljubše filme o odraščanju iz devetdesetih, čeprav je Hana mogoče vseživljenjska zgodba neke ženske generacije (hanin priimek je brez vrednosti. ne da se ji več boriti s pesniki. ker je praznina / včasih težja kot kilogram čistokrvne bolečine). Besedilo je iskreno, boleče, resnično, besede postavljene enostavno, a usmerjeno, v formi tekst brez spraševanja, katere literarne vrste naj bi bil, samozavestno prebiva med liriko in dramatiko, subjekt hana si že v uvodu odreka biti samo lik (hana ni njeno ime. govori nekdo, ki ga ni), in vendar se njene besede v prvoosebnih replikah vrivajo v besede tretje osebe, ki sicer slika njeno življenje – ali pa se pripovedovalka vriva v Hanino življenje? Pod zvrstno oznako je besedilo Trpljenje mlade Hane označeno kot monodrama, vendar se o njem na drugih mestih piše tudi kot o zbirki poezije, o Hanapoeziji v več poglavjih. Lahko bi bilo tudi dialog. Vsekakor pa izziv za uprizoritev.
Za naslednjega bralca nominiram režiserja Jašo Kocelija, ker verjamem, da mu bo brskanje po sodobni slovenski dramatiki v zanimanje in veselje.
Povezava: Katja Gorečan: Trpljenje mlade Hane
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/eva-mahkovic-bere-sodobno-slovensko-dramo