Anja Novak: Moja srčna votlina / Foto: Dežurni zdravnik
Igralka Anja Novak, članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Maje Šorli. S pomočjo SiGledalovega iskalnika brska po bazi sodobnih slovenskih dramskih besedil in danes obiskovalcem portala v branje priporoča tekste Simone Semenič, Tiborja Hrsa Pandurja in Nebojše Pop-Tasića, obljublja pa, da se še oglasi.
Anja Novak: Moja srčna votlina / Foto: Dežurni zdravnik
Kaj se je dotaknilo mojega srca?
SiGledal šefi me bodo fentali, ker tako zelo zamujam z odgovorom.
Hvala, Maja Šorli, da si mi predala štafeto in me potisnila v to dramo »preberi 140 besedil v enem tednu«. Ampak ti odpustim, ker si mi z nominacijo baje tudi popihala na dušo.
Igralec je atlet svojega srca.
In sem brala pa gledala, kaj bi bilo za mojega atleta vznemirljivo in kaj bi priporočila v branje.
Več stvari.
Recimo Simona Semenič, Jaz žrtev. Haha ... pomislila sem, da bi se tekst lahko bral tudi kot drama za vse kadilce, ki so žrtve vse številnejših protikadilskih ukrepov. Kakorkoli, vedno znova me navdušuje Simonin občutek za virtuozno podajanje zgodbe, ki seže do srca. Pri tem tekstu gre za humorno, a mestoma grenko in močno prvoosebno izpoved v enem dihu. Všeč mi je distanca, s katero se loti vseh problemov, a hkrati do njih ne ostaja hladna. Prav zaradi teh dejstev pa pripovedovalka ostaja v nenehnem konfliktu sama s seboj zaradi oddaljevanja (morda bežanja) in hkrati neizogibne vpetosti. Tekst je tudi zanimiv igralski monološki izziv.
Spet Simona Semenič, 1981. Gre za plastovit in zahteven dramski tekst, ki pa nosi - tako kot tudi vsi ostali Simonini teksti - kvaliteto lahkotnosti. Ni pretenciozen, a kljub temu seže daleč in te po dozi te, morda navidezne lahkotnosti useka z macolo po glavi. Duhovit in pretresljiv, aktualen in uprizoritveno vznemirljiv. Bil je tudi diplomski material našega razreda ob zaključevanju akademije in lahko iz prve roke povem, da ponuja izredno bogat domišljijski svet in razpira široko polje igrivosti in svobode. Tako za igralca oz. ustvarjalca kot tudi za gledalca, ki zadeve potem reflektira in aplicira na svoje življenje in izkušnje. Vsebinsko močna zgodba.
Dalje. Tibor Hrs Pandur, Sen 59. Čudovito brisanje meje med sanjami in budnostjo, mamljiv dialog in inteligenten smisel za humor. Zaljubljiv tekst. Spet nosi tisto kvaliteto, ki jo ljubim v umetnosti, in sicer občutek svobode in igrivosti. Pa četudi gre za konflikt ali napetost v vsebinskem smislu, toda v pristopu k pisanju se čutita svoboda in igrivost. Na tak način je igralec ali bralec že v večji meri motiviran za nadaljnje ustvarjanje ali pa razmišljanje o tekstu. Všeč mi je tudi poetičnost teksta, ki pa ne zapade v hermetičnost, kar se velikokrat zgodi, ko želi nekdo ufurat poezijo v obliko dramskega teksta.
Još. Nebojša Pop-Tasić, Blaznost igre. Všeč mi je vzpostavljanje sanjskega sveta kot realnosti in igra s tem, da je potemtakem vse mogoče. Kabaret nočnih mor pravzaprav. In spomni me na Shakespearja »We are such stuff as dreams are made on«. Ponuja veliko uprizoritvenih možnosti in veliko iztočnic za razmišljanje post festum. Rada imam glasbo v teatru in tukaj se razpira možnost za songe in monološka struktura daje mnogo asociacij, v kaj vse bi lahko šla uprizoritev. Rada imam tekste, ki me inspirirajo.
Joj, samo nisem še vsega prebrala, ogromno je vsega, a se lahko še oglasim s kakim komentarjem?
…
z brusnicami
Anja
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/anja-novak-bere-sodobno-slovensko-dramo