Foto: Jaka Varmuž
V času brezbrižnega – pogosto tudi sovražnega - odnosa ljudi do beguncev in ograje ob meji, ki naj nas bi obvarovala pred množicami prestrašenih in lačnih ljudi, ki jih je vojna prisilila v beg, pred mlade gledalce Lutkovnega gledališča Ljubljana prihaja predstava za otroke od 7. leta dalje Nekje drugje avtorjev Zale Dobovšek, Nine Šorak, Tina Grabnarja in Asje Kahrimanović Babnik v režiji Grabnarja.
Foto: Jaka Varmuž
Zgodba deklice Mine, ki se znajde sredi vojne in je z mamo prisiljena zapustiti svoj dom in postati begunka, se pred nami odvije kot animirana pripoved s kredno risbo. Spremljamo živahno igro deklice in njenega psička Runa in se hkrati soočamo s pretresljivo vojno realnostjo.
Za posebno avtentičnost poskrbi lokacija, saj bo predstava odigrana v tunelu pod Ljubljanskim gradom. Hlad in mračno okolje bosta gledalce tako približala dekličini zgodbi, da se bo na trenutke zdelo, kot da so v vojnem zaklonišču.
Predstava vključuje tudi vrsto sodobnih tehnoloških pristopov k lutkovnemu gledališču. Klasična lutkovna animacija se prepleta s prostorskimi video projekcijami in virtualnim risanjem. Igralka-animatorka (Asja Kahrimanović Babnik) na vrtečo se mizo riše okolje, po katerem pohajkuje deklica. S kredo riše hribovito pokrajino, visoke nebotičnike in srhljive vojake. Gre za preprosto črtno risbo, ki v predstavi čudežno oživi.
Narisane figure se začnejo premikati po vrteči se površini table in se odzivajo na okolje, v katerem se znajdejo. To je mogoče zato, ker narisano kredno risbo dopolnjuje projicirana slika. Ta slika se giblje po principu stop-motion animacije. Kombinacija premikajoče in ne-premikajoče se risbe ustvari iluzijo, da je kreda oživela. S pomočjo dinamičnega video mappinga in posebej za to ustvarjenih senzorjev, ki v živo sledijo vsem premikom mize, se zabriše meja med realno in projicirano sliko.
V lutkovnem gledališču je to nova tehnika, ki prestopa in briše meje med posameznimi žanri. Takšno vizualno-animirano doživetje je zanimivo za gledališke ustvarjalce, animatorje in filmarje pa tudi gledalce, ki jih video projekcije ujamejo v osrčje zgodbe vojnih grozot.
Z vprašanjem, kako bi bilo, če vojna ne bi bila samo "nekje drugje", so se ukvarjali tudi udeleženci Počitniške delavnice animiranega filma, ki je bila v Lutkovnem gledališču Ljubljana med zimskimi počitnicami. Rezultat otroškega razmišljanja in stop motion animacije, ki so jo ustvarili, je kratek animirani film.
Predstava gledalcem ponuja pogled na vojno skozi otroške oči ter odpira možnosti za pogovor o vojni, beguncih, predvsem pa o razbijanju predsodkov do beguncev.
Predstava je del projekta BiTeater, ki se odpira predvsem eksperimentalnemu ustvarjanju ter interdisciplinarnemu združevanju različnih polj umetnosti z namenom iskanja novih uprizoritvenih možnosti na področju lutkovnega gledališča.
Dramaturginja predstave je Zala Dobovšek, avtor likovne podobe Matija Medved, ki je z Leo Vučko poskrbel tudi za stop-motion animacijo.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/premiera-predstave-nekje-drugje-v-lgl