Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič/Arhiv FBS
Pomembno je, da si lep človek. Drugače te lepi ljudje ne sprejmejo medse (in vsak se rad druži z lepimi ljudmi).
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič/Arhiv FBS
Lahko imaš brado, če imaš svojo lepoto v očeh. V očeh imaš lahko tudi lažno lepoto. Tedaj upaj, da te lepi ljudje ne vidijo v luči in pod kotom, ki bi ti vzel sij in spremenil vse besede. V kolikor nisi sposoben niti lažne lepote v očeh, potem je najbolje, da postaneš obcestna svetilka. Grdi ljudje te bodo brcali in pljuvali nate, psi bodo dvigovali tace in te močili. A ti le sveti. Pride mogoče kakšen zares lep človek, ki te vidi kot človeka in nauči biti lep. Odprt, dobrovoljen.
Stvar je v tem, da kdor lahko reši, lahko pogubi. In da, prav mi smo tista živalska vrsta, ki ima erotiko ubijanja in v kateri se dogajajo grozote, ki si jih je težko zamisliti. Potrebno je nekoliko vere, da lahko verjamemo, da je prav toliko tudi dobrega in prijetnega. Komu dajemo veljavo? Konec koherence.
Metanje časa stran je, če delaš nekaj v čemer ne uživaš in še nič nimaš od tega. In beli baloni te ne vprašajo po imenu in stalnem bivališču. Beli baloni samo padajo. Graciozno in tiho.
Festival Borštnikovo srečanje se izteka. Drugo leto bo še bolje. Kepo vate bi ti vrgel v glavo. Tako prosto po Rozi se imam fino. Nezadovoljen si po ulicah recitiram svoje misli. Izmišljujem si potrditve svojega mišljenja in vedenja. Pa kaj je s tem slovenskim gledališčem. Sami institucionalizirani nepridipravi in institucionalizirana sonca. Vsi v okovih. Pomislimo, Radko Polič Rac, oziroma Jerman, v predstavi Hlapci sprašuje: »A je kdo že kdaj vidu predstavo, k je kej spremenila?«
***
Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zapis-iz-dnevnika