Pandurjev Faust kot poema o fenomenologiji človeške vrste

Festival Ljubljana se je po nekaj desetletjih združil s SNG Dramo Ljubljana, s katero bo 21. septembra na odru Križank postavil klasično dramsko pesnitev Faust Johanna Wolfganga Goetheja. Koprodukcija nastaja v režiji Tomaža Pandurja, ki eno največjih del nemške literature razume kot poemo o fenomenologiji človeške vrste.

Tomaž Pandur / Foto: Andreja Seršen Dobaj, STA

"Režiserji vse življenje delamo eno samo predstavo - o fenomenologiji človeške vrste," je na včerajšnji predstavitvi dejal mednarodno priznani Pandur. Goethejev Faust, ki temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je svojo dušo prodal hudiču, je po njegovem mnenju pesnitev prav o tem. Kljub na prvi pogled preprosti temi o večnem boju med dobrim in zlim, se ukvarja z neustavljivo potrebo in nenehnim stremljenjem posameznika k večjemu in boljšemu. Za Slovenijo je zato bolj aktualen, kot se zdi, je prepričan režiser.

Pandur je Fausta pred 25 leti že postavil v Mariboru, tokratni pa bo njegovih napovedih spremenjen, enako kot so se v tem času spremenili svet, okoliščine, država, stanje duha na sploh. Tema ostaja enako vznemirljiva. "S Faustom se ukvarjamo zato, da lahko rečemo nekaj o svetu danes in o nas samih, naših željah, strasteh, preseganju mej. To je veličastna poema o reševanju človeške duše," pravi Pandur.

V priredbi, ki jo je po prevodu Boža Voduška in Erike Vouk pripravila Livija Pandur, je Goethejevo delo ostalo nedotaknjeno v njegovem literarnem loku. Faust bo predstavljen kot človek, razpet med nebom in zemljo, ki skuša najti resnico in smisel svojega življenja. Zlo, ki ga pooseblja Mefisto, pa je postavil v množino. Hudič ima, kot je razkril režiser, svoje mlade - ženo, otroka in celo družinsko podjetje, da bi še lažje zapeljal in izvedel svoj znameniti mrtvaški ples.

"Seveda je boj med dobrim in zlim neka intergalaktična vojna med dvema entitetama. Vseskozi ugotavljamo, da gre pravzaprav za eno in isto, za enost. Faust in Mefisto predstavljata eno," je dejal Pandur in dodal, da želijo s predstavo doseči tisto, kar Faust doživi na koncu, ko zakliče: Postoj trenutek, kako si vendar lep.

Vlogo Fausta je prevzel igralec in ravnatelj Drame Igor Samobor, Mefisto bo Branko Šturbej. Nastopili bodo še Barbara Cerar, Polona Juh, Branko Jordan, Uroš Fürst ter mladi igralski upi Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič.

Osrednja igralca se strinjata, da je Faustova zgodba arhetipska, takorekoč biblijska. Po Samoborjevih besedah pooseblja večno hrepenenje po spoznavanju bistva resnice, čarobne vesoljne formule, ki poganja svet. Šturbej pa jo bere tudi kot spopad z lastnimi strahovi; ko se jih osvobodiš, si na poti do dobrega.

Scenograf predstave je Sven Jonke, kostumograf Felype de Lima, glasbo je napisal duo Silence. Premieri v Križankah bosta sledili ponovitvi 22. in 23. septembra. Po gostovanju na festivalu Internacional Cervantino v Mehiki bo Faust od konca oktobra na rednem sporedu ljubljanske Drame. Še pred premiero bo Faustovi zgodbi 8. septembra posvečena okrogla miza v knjigarni Konzorcij.

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pandurjev-faust-kot-poema-o-fenomenologiji-cloveske-vrste