Tone Partljič / Foto: Miran Hladnik, Wikimedia commons
V sredo, 5. avgusta 2015, pisatelj in dramatik Tone Partljič praznuje 75. rojstni dan. Kot je povedal, je vedno želel predstaviti obe plati življenja - veselo in žalostno. Slovenci smo si v literaturi in gledališču raje izbirali trpečo masko, ker da je plemenitejša.
Tone Partljič / Foto: Miran Hladnik, Wikimedia commons
Zaradi pogoste komičnosti v delih so ga, kot pravi, mnogi označili za ljudskega dramatika in štajerskega humorista. Po Partljičevem mnenju se vesela in žalostna maska, ki so ju s pridom uporabljali že v grškem gledališču, dopolnjujeta.
Tako je, kot upa, obe mogoče najti tudi v vseh njegovih delih, tudi v komediji Moj ata, socialistični kulak. Stavku, ki ga izreče Tinček: "Ni prav, da se moramo delati budale, da nas pustijo na miru," se lahko danes smejimo, lahko pa se ob njem tudi zamislimo. Tudi v svoji prvi TV igri Mama umrla stop, kjer so šli sinovi štirikrat na pogreb svoje mame, sta predstavljene obe plati.
Humor mu je večkrat služil kot obrambni mehanizem, prav pa mu je prišel tudi v parlamentu, kjer je deloval v stranki pokojnega Janeza Drnovška, LDS. Ker je bil humorist, so ga, kot pravi, vedno prosjačili: "Daj mu ti povej, tebi ne bo zameril."
Biti humorist ali komediograf po Partljičevih besedah zahteva samozavest: "Moraš se znati delati norca tudi iz samega sebe... Slovenci se znamo delati norca iz drugih ljudi in narodov, šale na svoj račun pa težko prenesemo," je dejal.
Na vprašanje, kako gleda na politično realnost nekoč in danes, je odvrnil, da je njegova izkušnja prejšnjega sistema drugačna od večine. Kot je dejal, mu mnogi očitajo, da se je znašel v vseh sistemih. Na te očitke odgovarja z vprašanjem, če je kriv, da se je rodil leta 1940 in da je 50 let živel v socializmu. Sprašuje se, če bi moral biti zato neuspešen, pisati slabe tekste.
Kot je pojasnil, je v prvih komunistih videl ljudi, ki so trdno verjeli v ideale in so bili podobni prvim kristjanom, ki so jih kot idealiste in utopiste povsod preganjali. "Večina ljudi ima komuniste v glavi le po vojni, ko so bili na položaju, ko so delali svinjarije," je dejal. Po njegovem mnenju se ljudje ne delimo na komuniste, kristjane oziroma navadne smrtnike in politike, ampak le na "fejst in slabe ljudi".
Trenutno piše prozo o problematiki, ki se mu zdi v Sloveniji zelo pereča - etiki. Spominja se, da so ga ljudje že kot poslanca prosili za sporne reči, od tega da bi jim spravil otroka v službo, do tega, da jim ne bi bilo treba plačati prispevka ob prehodu s kmetijske na gradbeno parcelo. Večini Slovencem se ne zdi sporno, če jim uspe dobiti zavarovalnino za avto, ki so ga sami namerno uničili, saj da so zavarovalnice dobro stoječe, je ponazoril Partljič.
Partljič se je rodil v Mariboru. Leta 1965 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru in nato poučeval na Sladkem Vrhu. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami Maribor, od leta 1987 umetniški vodja, najprej v MGL, nato v ljubljanski Drami. Dvanajst let je bil poslanec.
Začetki njegovega pisanja segajo v 60. leta. Objavil je veliko odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan je tudi po mladinskih delih. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2010 je izdal avtobiografijo Hvala vam, bogovi, za te blodnje, lani je izšel njegov zadnji roman Sebastjan in most.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/jubilant-tone-partljic-slovenci-mislimo-da-je-zalostna-maska-plemenitejsa