Predstava, ki je premiero doživela v Prešernovem gledališču Kranj 18. januarja, 30. januarja pa je že gostovala v Beogradu, je nastala v koprodukciji med Muzeumom Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj, Cankarjevim domom Ljubljana ter Opero & Theatrom Madlenianum Zemun. Poteka v treh jezikih - slovenskem, srbskem in nemškem.
Novo dramsko besedilo, ki ga je Svetina napisal na pobudo Muzeuma, temelji na srečevanjih omenjenih jezikoslovcev in literatov na Dunaju in obdobju, ko se je oblikovala pisava, zapis slovenskega jezika. Ljubezen do jezika in raziskovanja se prepleta s spori, pritiski cenzure in sistema. Polemike tečejo tako med Prešernom in Čopom kot med Kopitarjem in Karadžićem. Ženska, letni časi, forma, vsebina, poklic, zasebno življenje, krutost, ki v drami uniči pravkar nastalo vez, obkroža in zareže v prostor. To je, kot so zapisali v Cankarjevem domu, drama, lahko rečemo tudi kriminalka, o pripadnosti jeziku.
Svetina je zapisal, da se morda zdi, da je t. i. abecedna vojna ali črkarska pravda stvar preteklosti, in da je kar največ o tem jezikovno abecednem sporu povedal Prešeren v svojih pesmih Al prav se piše kaša ali kassha in Apel podobo na ogled postavi, v katerih nasprotuje novotarijam, ki jih s podporo Kopitarja, vrhovnega razsodnika v jezikovnih zadevah, uvajata Metelko in Dajnko po načelu piši tako, kot govoriš.
Vendar se težava ortografije, kot meni Svetina, izkaže, ne le kot problem črkoslovja, ampak slovanskih jezikov, ki so se morali osvoboditi ruske prevlade oziroma vplivov starocerkvene slovanščine in s tem prevlade Rusije in pravoslavja. "Nenazadnje je šlo za spopad, za 'vojno' med zahodom in vzhodom, med katolištvom in pravoslavjem; za spopad Avstrije z Rusijo, znotraj katerega je potekalo formiranje in normiranje posameznih slovanskih jezikov kot samostojnih jezikov," je poudaril Svetina.
Matej Bogataj je v recenziji predstave zapisal, da se Svetinovo besedilo drži zgodovinskih dejstev, pri karakterizaciji in pomenu polemike, s tem se uvršča blizu literariziranim biografijam in ob bok serijam in dramam o Prešernu ali Trubarju, torej je narodotvorno in didaktično.
V vlogi Prešerna nastopa Jure Ivanušič, v vlogi Jerneja Kopitarja Peter Musevski, Borut Veselko je Matija Čop, Vesna Pernarčič pa Antonija pl. Höffern. Aleksandra Balmazović nastopa v vlogi Mine Karadžić, srbski igralec Ivan Bekjarev pa igra Vuka Karadžića.
Foto: Mare Mutić