foto Barbara Čeferin
Mestno gledališče ljubljansko je v nedeljo, 28. februarja 2010, na 26. mednarodnem festivalu Sarajevska zima v Sarajevu odigralo 25. ponovitev mjuzikla Pomladno prebujenje avtorjev Stevena Saterja in Duncana Sheika v režiji Sebastijana Horvata.
foto Barbara Čeferin
Na festival bo odpotovala ekipa 43 ljudi (igralski ansambel, tehnična ekipa in vodstvo gledališča). Za pomoč pri realizaciji gostovanja MGL v Sarajevu se tudi letos zahvaljujemo letalski družbi Adria Airways, ki nam bo delno sponzorirala prevoz.
Sarajevska zima je tradicionalni kulturno-umetniški dogodek, ki ga organizira Mednarodni mirovni center Sarajevo. Program festivala je raznolik in sestavljen iz gledaliških predstav, filmskih projekcij, predstavitev vizualnih umetnosti, glasbenih in literarnih dogodkov, razstav in delavnic. Letošnji festival bo potekal od 7. do 28. februarja 2010. Prvi festival je potekal od 21. 12. 1984 do 6. 4. 1985 in v teh 25 letih delovanja je 27.000 ustvarjalcev sodelovalo z več kot 3.100 predstavami in razstavami, ki si jih je ogledalo 3.005.000 obiskovalcev. Festival kljub vsem okoliščinam preteklih let poteka neprekinjeno, zato je tudi postal simbol svobode, ustvarjanja in spoznavanja z različnimi kulturami in civilizacijami sveta.
Pomladno prebujenje
3. decembra 2009 smo premierno uprizorili mjuzikel Pomladno prebujenje avtorjev Stevna Saterja in Duncana Sheika. Enega najuspešnejših sodobnih mjuziklov, nastalega na podlagi znamenite Wedekindove »otroške tragedije«, je režiral Sebastijan Horvat. Pesmi je prevedla Gaja Lužnik Ivanuša in dialoge Jakob J. Kenda. Glasbeni vodja je Drago Ivanuša, korepeticije pa je vodil Jože Šalej. Za likovno podobo je poskrbel ustaljena režiserjeva ekipa: scenografka in oblikovalka svetlobe Petra Veber, kostumografka Belinda Radulović in avtor videa Nejc Saje. Koreografijo je pripravila Jana Menger. Za jezik je skrbela lektorica Maja Cerar. Pri uprizoritvi je študijsko sodelovala tudi asistentka režiserja Saša Rakef.
Igrajo Iva Krajnc, Viktorija Bencik k. g., Ana Dolinar, Nika Rozman, Laura Zafred k. g., Klemen Slakonja k. g., Jurij Drevenšek, Matej Puc, Jaka Lah, Gregor Gruden, Domen Valič, Judita Zidar in Boris Ostan.
Glasbeniki: Miran Juvan, Robi Pikl, Janez Gabrič, Janez Hace, Barbara Žorž, Klemen Bračko in Jelena Ždrale
V alternaciji: Gašper Konec, Davor Herceg, Uroš Rakovec, Luka Ropret, Anže Langus Petrović, Jure Rozman, Nino de Gleria, Aleš Rendla, Žiga Brank, Marko Hvala, Mojca Luin, Katarina Jericijo in Klemen Hvala
Kratka zgodba
Nemčija, pozno 19. stoletje. Razkorak med odraščajočimi mladostniki, ki na pragu zrelosti odkrivajo erotiko in spolnost, in njihovimi starši, ki se niso zmožni odkrito in odgovorno soočiti s tem. Na eni strani stiske, ki porajajo vprašanja, na drugi predsodki, ki odrekajo odgovore. Opraviti imamo z represivnimi, krutimi pravili družbe, ki jim stoji nasproti pomladno prebujenje seksualnih gonov glavnih protagonistov. Ker so družbena pravila nesmiselno in neusmiljeno represivna, je pomladno prebujenje onemogočeno, konec pa neizbežno tragičen. Tragični junaki se srečujejo z dvoličnimi malomeščanskimi pravili, ki so značilna za zahodno družbo v preteklosti. V središču zgodbe so trije najstniki: Wendla (Iva Krajnc), ki ji mama odreka odgovore in prikriva osnovne resnice o zorenju in odraščanju, v šolske stiske ukleščeni Moritz (Jurij Drevenšek) in Melchior (Klemen Slakonja), čigar mati je liberalnejša od drugih. Nepoučenost, svojevrstna osamljenost in neiskrenost peljejo v katastrofo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Pomladno prebujenje je odločna obsodba malomeščanske morale, predvsem njene togosti in dvoličnosti, ki posameznike, ki zavestno ali zaradi spleta okoliščin ne privolijo ali ne morejo privoliti vanjo, duši, pohablja, izloča in ubije.
Ozadje
Na podlagi znamenite »otroške tragedije«, v kateri je Frank Wedekind (1864–1918) leta 1891 kritiziral licemerno meščansko moralo pred prelomom stoletja, je nastala prodorna glasbena uspešnica, ki je na mah osvojila Broadway in West End. Leta 2007 je prejela osem nagrad tony. Mjuzikel Pomladno prebujenje korenini v eni najbolj kontroverznih literarnih umetnin, ki je orisala obdobje najstniškega odkrivanja samega sebe tako drzno, da so jo prepovedali uprizarjati. Integralna verzija v angleškem jeziku ni bila postavljena na oder skoraj sto let.
Ameriški ustvarjalci so pripravljali mjuzikel sedem let. Režiser Sebastijan Horvat, ki je v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 1994 debitiral z nadvse odmevno uprizoritvijo Wedekindove izvirne dramske različice Pomladnega prebujenja, pravi v gledališkem listu, da so šli skozi razne faze; na koncu so sčistili vso Wedekindovo »umetniško navlako«, dopolnili prazna mesta, polikali ostre robove in razrešili vse paradokse dramske zgodbe ... Za mjuzikel namreč ni v navadi, da se v njem poje o samomoru, splavu, o nasilju v družini, izgubi nedolžnosti, smrti ... Pomladno prebujenje išče mejo, hodi po robu med mjuziklom, ki naj bi bil v končnem smislu zmeraj zabava, učinek, užitek, in temo, ki jo ta tekst odpira. Steven Sater in Duncan Sheik sta nadgradila Wedekindovo izhodiščno besedilo z izjemnimi pesmimi, ki jih odlikujejo izpovedno drzna besedila in sugestiven rokovski zven.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-prebujenje-na-festivalu-sarajevska-zima