Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Primarna naloga Fokusa je širjenje horizontov, raziskovanje, plemenitenje kulturnega bogastva. Če pravimo, da so oči zrcalo duše, je umetnost, v našem primeru dramatika, zrcalo družbe. Letošnje leto je v znamenju temperamentne Španije.
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Njena ekscelenca, Anunciada Fernández de Córdova, veleposlanica Kraljevine Španije, tudi umetnica in pesnica, je v nagovoru poudarila, da ne verjame v meje. Zato smo spletli dialog brezmejnosti.
Eduard Perez-Rasilla, redni profesor književnosti in gledališča na Univerzi Carlos III. Madrid in direktor Medferie, Madridskega gledališkega festivala, je uvodoma pred nami razprostrl gledališki svet Španije, dežele, ki je lingvistično izjemno raznolika. Profesor je izpostavil uporabo skrivnosti v gledališču, kjer mora gledalec sam zapolniti zgodbo. Bralna uprizoritev drame Želja pisatelja Josepa Marie Beneta i Jorneta, čigar ime je izjemnega pomena za razvoj katalonske in španske dramatike, je pokazala vso pretanjenost te skrivnosti. Z izrazito minimalističnim delom, kjer je v ospredju preciznost pisanja, ima vsaka beseda svoj točno določen pomen. Zapeljani smo bili v svet zastrtosti, komaj slutenega. Le želja je odzvanjala iz vseh podtonov.
Prav tako je pomemben trenutek sprememb, migracijski tok je zaokrožil po Mediteranu in gledališče se je na to odzvalo. Kritično, humorno, filozofsko, pravi Perez-Rasilla. Manuel Molins se je osredotočil prav na to. Sam pravi, da je njegova drama Abu Magrib v nekem pogledu pravzaprav zgodba o Evropi. Ne gre le za linijo Španije, saj vsi postajamo le še tržišče, ni več svobode. Avtorja zanima ritem, glasba, dihanje jezika, zato je lastnemu jeziku pridal ulični jezik, zaporniški govor, ki se mu zdi še posebno kreativen, in klasično arabščino iz Korana, da bi zgodba pripovedovala še prepričljiveje.
Baskovski predstavnik Patxo Telleria v delu Trebušna slinavka izjemno duhovito in hudomušno z obilico črnega humorja raziskuje temo smrti, kar je v gledališču Španije zelo pogosto obravnavano, je razlagal Perez-Rasilla. Dodano vrednost delu prida tudi verzna oblika. Avtor se je za takšno formo odločil zaradi manka baskovske teatrske zgodovine in se tako zgledoval pri zlati dobi španskega gledališča (Lope de Vega, Calderón).
Želja in Abu Magrib sta prevedeni s strani Simone Škrabec, Trebušne slinavke pa se je lotila Marjeta Drobnič. Umetniška direktorica FBS, Alja Predan, si želi naša gledališča 'razburkati' z dramskimi novitetami v kvalitetnih prevodih in vsi srčno upamo, da ponujeno vabo kdo zagrabi!
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/fokus-spanija-bralne-uprizoritve-in-pogovori-z-avtorji