Žarko Petan / Foto: Daniel Novakovič STA
V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) so se včeraj z žalno slovesnostjo poklonili režiserju in književniku Žarku Petanu, ki po besedah direktorice MGL Barbare Hieng Samobor zapušča gigantsko dediščino. Ta sega na vsa področja slovenske kulturne zgodovine ter kljub odhodu svetovljana nemirnega, duhovitega in pronicljivega duha, "ostaja z nami".
Žarko Petan / Foto: Daniel Novakovič STA
Uvodnemu nagovoru direktorice in umetniške vodje MGL Hieng Samobor so se prisotni preminulemu gledališkemu in literarnemu ustvarjalcu poklonili z minuto tišine, sledile so kratke projekcije iz intervjujev s Petanom ter govori in recitali gledaliških ustvarjalcev. Igralce so predstavljali Boris Ostan, Jožica Avbelj in Judita Zidar.
Po besedah dramaturginje iz MGL Alenke Klabus Vesel štejemo leta, ki jih je Petan preživel v MGL, kot njegovo najplodovitejše obdobje. Petan se je v MGL med letoma 1966 in 2000 kot režiser podpisal pod več kot 30 uprizoritev, od leta 1972 do upokojitve leta 1994 pa je bil v mestnem teatru kot režiser tudi zaposlen. Med prvimi režijami je Klabus Vesel izpostavila predstavo Georgesa Feydeaua, Dama iz Maxima iz leta 1972, v kateri je igrala Milena Zupančič. Spomnila je, da je Petan rad posegal tako po svetovnih dramatikih kot domačih avtorjih. Režiral je tudi lastna dela.
Po mnenju Klabus Vesel je Petana odlikovala velika študioznost besedil in pretanjen občutek za izbiro in delo z igralci. Ob tem je omenila njegov znan aforizem, da je v gledališču režiser bog - žal pa so igralci ateisti.
Dramaturginja iz ljubljanske Drame Darja Dominkuš je opozorila na Petanovo delovanje v ljubljanski Drami, kamor ga je "skozi mala vrata" v 60. letih minulega stoletja povabil Bojan Štih. Petan je na odru Male drame, ki je takrat veljala za eksperimentalno gledališče, med drugim z Dušo Počkaj v glavni vlogi uprizoril komedijo Arthura Kopita Oh očka, ubogi očka, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada. Omenila je še Vrnitev domov Harolda Pinterja in predstavo dramatika Dušana Jovanovića Znamke, nakar še Emilija. Petan je imel po besedah Dominkuš "gledališče rad, ni pa ga rad mitiziral".
Direktor Slovenskega gledališkega muzeja, dramatik Ivo Svetina se je s Petanom srečal, ko je vodil Malo dramo. Po njegovem mnenju je bil Petan, pri čemer je citiral kritika Tarasa Kermaunerja, "načrtno zamolčan ali vsaj neupoštevan". Po besedah Svetine temu botrujejo njegovi teksti, v katerih je kritično odslikaval družbene razmere, v katerih se je marsikdo prepoznal.
Žalno slovesnost so v MGL pripravili v sodelovanju z ljubljansko Dramo, kjer bo 29. maja na sporedu spominska predstava Art Yasmine Reza. Predstava v Petanovi režiji je premiero doživela leta 1998 in velja za najstarejšo predstavo, ki je še uvrščena v redni spored ljubljanske Drame.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/barbara-hieng-samobor-petanova-gigantska-dediscina-ostaja-z-nami