Ali Madonna hodi v gledališče?

Avtor: Viktorija Aleksovska

Mnogokrat se vprašam, kdo so ljudje, ki obiskujejo predstave.


Foto: Matej Kristovič, Boštjan Lah / Festival Borštnikovo srečanje

Ali so to ustvarjalci takšnih in drugačnih umetnosti? Ali so ti obiskovalci filozofi, ki iščejo globljo resnico? Ali so to drzneži, ki hrepenijo po novih izzivih? So to morda damice in gospodiči, ki pridejo pokazat nov krznen plašč in novo obleko iz zadnje Armanijeve kolekcije jesen/zima? Lahko bi bili tudi študentje, ki si enkrat na mesec namesto torkovega žura privoščijo ogled predstave. Morebiti se prikažejo slavni (oz. »slavni«) ljudje, ker si lahko v svojem zvezdniškem življenju utrgajo dve uri za gledališče?

Vsekakor drži, da gledališče že veliko stoletij velja za statusni simbol. Včasih so v gledališče hodili izobraženi, prefinjeni ljudje, tako rekoč elita družbe, vsak, ki je nekaj veljal ali pa je imel namero postati eden od veljakov. Vendar kdo se skriva za uglajeno smetano družbe? Kdo je gospa pod krznenim plaščem? Mar drži, da se nekateri pridejo pokazat v gledališče? Ali lahko pridemo na predstavo zgolj iz potrebe po užitku, po kulturnem izpopolnjenju? Ali sploh lahko vsak začuti to potrebo?

Najbrž ne morem mimo razlage glede naslova tega prispevka. Madonna je recimo ikona sveta slave, vrhunska umetnica pop glasbe, legenda modernega sveta. Sprašujem se, ali ona kot umetnica začuti potrebo po kulturni izpopolnitvi v teatru. Spremlja programe in repertoarje, ali kdaj izkoristi vstopnice in vabila, ki ji jih (predvidevam) pošilja ogromno gledališč? Bi se Madonna ali kateri koli njen podpodpodpodložnik odzval na vabilo Borštnikovega festivala?

V štirih letih sodelovanja pri Festivalu sem izkusila kar nekaj stvari, dobrih in slabih. Spoznala sem veliko ljudi, več dobrih kot slabih. Videla sem veliko predstav, zelo malo slabih. Dobila sem vtise in ustvarila sem si obrise o gledališki umetnosti, skoraj vsi so dobri. Kar pa je najpomembnejše: na plamen zaljubljenosti v gledališče sem dolila znatno količino olja, kar štejem za največji izkupiček in zaključek sodelovanja. Če bom kdaj spoznala Madonno, obljubim, da bom malo olja poškropila tudi na njen plamenček.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/ali-madonna-hodi-v-gledalisce