... o procesu dela pri predstavi Antigona v Lutkovnem gledališču Ljubljana (premiera 18. in 19. septembra 2013). Režiser Marko Čeh; igrajo Ana, Asja, Jan, Alenka, Matevž in glas Iztoka. Danes o mestu in rodu Labdakidov.
Zgodba o Tebah in dednem prekletstvu.
(ena od presmučanih interpretacij)
1.
Pred davnimi časi je v daljni deželi vladal kralj Agenor in njegov oče je bil sam bog potresov in morja Pozejdon. Njegova hči je bila prelepa Evropa, v katero se je zaljubil vrhovni bog Zevs in jo v podobi čudovitega bika ugrabil ter odpeljal na Kreto. Užaloščeni oče je poslal svoje tri sinove, Kadmosa, Fojniksa in Kiliksa, od doma, da poiščejo sestro in jo pripeljejo domov. Niso je našli in tudi nihče od njih se ni nikoli več vrnil domov. Kadmos je ustanovil mesto Tebe, Fojniks Fenicijo, Kiliks pa Kilikijo.
2.
Bakhos, ti bog premnogih imen,/Kadmove hčere/ponosno veselje,/Gromovnika sin,/ki váruješ slavno Ikárijo,/nad Elevzíno, zemljó gostoljubno,/ob Démetre prsih, bediš,/ti, ki v tebanski polis prebivaš,/v rodnici bakhantk,/ob bujnih isménskih vodáh,/med zmaja divjim semenom (Sofokles: Antigona, odlomek iz Pete zborske pesmi)
Ko se je Kadmos na očetov ukaz podal iskat sestro Evropo, mu je delfsko preročišče svetovalo, naj opusti iskanje in raje sledi kravi, ki se je ravno tedaj znašla pred svetiščem, in tam, kjer se bo ulegla, ustanovi mesto. Kadmos je dolgo sledil kravi, ki se je utrudila in legla šele v pokrajini Beotiji. V bližini je bil izvir bistre studenčnice, ki pa ga je varoval strašen zmaj. Kadmos se je zmaja pogumno lotil in ga tudi ubil, po nasvetu boginje Atene pa njegove zobe posadil. Iz zob so pognali oboroženi vojščaki Šparti, ki so se začeli boriti med seboj in drug drugega pobijati. Preživelo jih je le pet in ti so pomagali Kadmosu zgraditi mesto Tebe in obenem začeli tudi rod tebanskega plemstva, potomci katerih so bili Amfion (ki je sezidal mestno obzidje), Menoikeus (oče Jokaste in Kreonta), Labdakos (oče Laja) in vedež Tejrezias. Kadmos se je poročil s Harmonijo, hčerjo boga vojne Aresa in boginje ljubezni Afrodite, s katero sta imela sina Polidorja in Ilirija ter hčere Agavo (Pentejeva mati), Ino in Semelo (Dionizova mati). Kadmos in Harmonija nista umrla, ampak kot kači živita v jami Šipun v Cevtatu blizu Dubrovnika, kjer ju varuje Asklepij, bog zdravništva.
3.
Presrečen, kdor nikdar v življenju/sile gorja ne okusi!/A komur bogovi pretresajo hišo,/ne uide nesreči: iz roda v rod/kopiči se zlo/kot morski valovi,/ko traških viharjev nevihte/razburkajo temne podvodne globine,/da črno se blato vrtinči od dna/in daljni bregovi/pod burjo bučečo bobnijo.
Pradavna hiša Labdakidov/se ruši, vidim, kako se grmadi/gorje na gorje,/iz roda v rod ne odneha,/nekdo bogov jo podira,/ne da ji rešitve. (Sofokles: Antigona, odlomek iz Druge zborske pesmi)
Tebanski kralj Labdakos je imel sina Laja, ki je spolno zlorabil Pelopsovega mladoletnega sina Hrizipa in ta si je zaradi sramu vzel življenje. Jezna Hera, zaščitnica zakonske veze, je nad Tebe poslala Sfingo, pošast z glavo in oprsjem lepe ženske, pasjim trupom, ptičjimi krili, levjimi tacami in zmajevim repom, ki sedi na pečini blizu mesta in ljudem zastavlja vprašanje: »Kdo zjutraj hodi po štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh nogah?« in kdor je ne razreši, ga požre. Laj pa se je poročil z Jokasto (Kreonovo sestro) in prevzel tebanski prestol. Kljub temu da mu je bilo prerokovano, da ga bo ubil lastni sin, je Jokasta zanosila in rodila sina.
4.
Zaradi strahu pred prerokbo sta sina s prebodenimi nogami izpostavila na gori Kitajron, kjer ga je našel pastir in mu nadel ime Ojdip (oteklonogi). Odnesel ga je na korintski dvor, kjer sta ga kot lastnega sina vzgajala kralj Polib in njegova žena. Ko Ojdip odraste, mu povejo, da ni pravi sin svojega očeta, in začne ga razjedati dvom, zato se odpravi v preročišče v Delfi po nasvet. Ko sliši za prerokbo, ki visi nad njim: »Ubil boš lastnega očeta, se poročil z lastno materjo in imel z njo otroke,« se ne vrne več v Korint, ampak se odpravi v Beotijo. Na poti se sporeče z neznanim popotnikom in ga pobije skupaj s spremstvom. Popotnik je bil njegov rodni oče Laj, tebanski kralj, česar pa Ojdip ni vedel. Potem je nadaljeval pot v Tebe, kjer je pred vstopom v mesto pravilno odgovoril na Sfingino vprašanje: »Človek se v jutro svojega življenja plazi po štirih, opoldne na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči hodi po dveh, v večeru svojega življenja pa si pri hoji pomaga s palico in zato hodi po treh nogah,« zaradi česar se Sfinga vrže v prepad. Tako je Ojdip mesto odrešil pošasti, za kar mu Kreon v zahvalo ponudi tebanski prestol in kraljico Jokasto za ženo. Ojdip se tako nevede poroči s svojo materjo in rodijo se jima štirje otroci, sinova Eteokel in Polinejk ter hčeri Antigona in Ismena. Mnogo let kasneje se resnica razkrije, Ojdip spozna svojo zmoto, se oslepi in odide po svetu, osramočena Jokasta pa naredi samomor. Prestol do polnoletnosti Ojdipovih sinov, zasede Jokastin brat Kreon.
5.
Sedem poveljnikov k vratom sedmerim/je čete povedlo,/mož se je z možem spopadel./Zevsu, ki zmage obrača, so bron prepustili/vsi, razen dveh,/ki isti ju oče spočel,/ista ju mati rodila je, bedna sinova:/ta dva sta s kopiji vsak svojo zmago dosegla,/našla v njej delež skupne sta smrti. (Sofokles: Antigona, odlomek iz Nastopne pesmi zbora)
Brata Eteokel in Polinejk se spreta zaradi nasledstva na tebanskem prestolu, saj se Eteokel ne drži prvotnega dogovora, po katerem naj bi izmenično, vsak eno leto, vladala v Tebah. Polinejk se najprej obrne po pomoč k očetu Ojdipu, ki blodi po svetu, a ta ga zavrne in mu prerokuje, da bosta oba z bratom umrla v boju za oblast. Polinejk se zateče v Argos, kjer zbere vojsko in se odpravi s silo osvojit tebanski prestol. V bratomorni vojni se Eteokel in Polinejk spopadeta v boju in oba umreta, tebanska vojska pa s svojega ozemlja prežene argejsko.
6.
Antigona.
Bo z njo konec?
Plus.
Se srečata črnec in Ojdip.
In Ojdip reče črncu: »What´s up, nigga?«*
In mu črnec odgovori: »What´s up, motherfucker?«**
Ps.
Koliko zavesti o svoji preteklosti in prednikih pa imate vi?
---------------
* Kaj dogaja, črnuhar?
** Kaj dogaja, mamojebec?
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/cetrtic