Na Borštnikovem srečanju Furije, ki niso doma le na Poljskem

Avtor: STA

Ena bolj pričakovanih tujih predstav na letošnjem Borštnikovem srečanju so bile III Furije poljskega gledališča Modrzejewskiej. Predstava, ki jo določa punk estetika, spregovori o Poljski med drugo svetovno vojno in danes. V predstavi se je mlajša generacija spopadla s potlačenimi temami in na nemoralističen način pozvala k spravi.


Foto: Karol Budrewicz

Poljske pisateljice Sylwia Chutnik, Magda Fertacz in Malgorzata Sikorska-Miszczuk so besedilo za predstavo napisale navdihnjene z literarno zgodbo o pohabljenem otroku in z resnično biografijo Eksekutor Stefana Dambskega, poljskega patriota, med drugo svetovno vojno člana t.i. Armie Krajowe.

Predstava III Furije v režiji Marcina Liberja sooča zgodbo preproste ženske Danute Mutter, ki je ubila tri otroke, nato pa rodila še duševno prizadeto deklico, z zgodbo Dambskega, ki je razkril temne plati čislane osvobodilne vojske, ki si naj ne bi mazala rok s krvjo. Nereflektirana in potlačena zgodovina, prepredena z bratomorom in antisemitizmom, določa sodobno Poljsko, ki je pod diktatom kapitalizma in skorumpirane katoliške cerkve, je na včerajšnjem pogovoru o predstavi dejal umetniški vodja in direktor gledališča Jacek Glomb.

Po njegovih besedah so Poljaki narod, ki ima do svoje zgodovine zelo problematičen odnos, saj vedno slavi spodletele upore, kar ga postavlja v shizofreno stanje.

Druga svetovna vojna v poljskih medijih nima prostora, travmatične teme se odpira zgolj v gledališčih, a so pogosto, kot je pojasnil Glomb, provokativne na prvo žogo. S predstavo III Furije niso želeli nikogar užaliti, temveč ponuditi razmislek, kam peljejo vedno žive Furije, rimske boginje maščevanja. Šele sprava lahko ponudi teren za nadaljnje normalno življenje.

Umetniška direktorica Borštnikovega srečanja Alja Predan je na pogovoru poročala, kako presunjeni so bili po nedeljski predstavi v Mariboru poljski diplomati v Sloveniji. Skrbelo jih je, kakšen vtis je s predstavo pustila Poljska ter kako so bili predstavljeni Poljaki. Predanova meni, da bi morali biti na predstavo ponosni, saj nudi dokaz zrele države, v kateri se generacije 30 in 40-letnikov soočijo z grehi prednikov, o njih končno na glas spregovorijo in izrečejo apel k spravi. Kot je še poudarila Predanova, III Furije nikakor niso le poljska zgodba, z njo se soočajo številni narodi, tudi Slovenci.

Na koncu predstave igralci proti občinstvu usmerijo mikrofon ter ga vprašajo, kaj bi želelo Poljski. Vprašanje je v prvi vrsti namenjeno poljskemu občinstvu, ki pa je, kot je povedal eden izmed igralcev, zelo "politično korektno", zato največkrat molči. Glomb pa je z občinstvom delil poljski humorni pregovor: "Vse je mogoče, celo to, da se kaj obrne na bolje."


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/na-borstnikovem-srecanju-furije-ki-niso-doma-le-na-poljskem