foto Barbara Čeferin
Marfa in Tihon
foto Barbara Čeferin
Tihon je navezan na svojo mamico. In Marfa je navezana na svojega sinka. Za Katerino, Tihonovo ženo, pravzaprav ni prostora. Tihon sicer trdi, da ima v svojem srcu prostora za obe, ampak v kolikšni meri Katerino sploh potrebuje. Pri materi dobi vse. Razvaja ga, poljublja, objema, mu svetuje, skrbi zanj, odgovarja namesto njega, ima mnenje namesto njega… Marfa ves čas tekmuje za sinovo ljubezen in si želi izpodriniti Katerino. Srečna je, ko ga prevara. Marfa s tem doseže dokončno zmago. Tihonu dokaže, da ne bo nikoli ne bo ženske, ki bi ga ljubila bolj predano kot ga ona, njegova mati.
Odnos, prikazan v predstavi Nevihta, ni samo stvar Rusije v devetnajstem stoletju, ampak se vztrajno širi tudi v slovenskem, sedanjem prostoru.
Zakaj bi se moški odselil od svoje matere, ko pa mu vendar kuha, lika, pere, ga finančno zalaga in čustveno tolaži. Neodvisnost je povsem precenjena. In matere delujejo kot da jim to ni odveč. Celo rade to počnejo. Nekatere celo nočejo poroke svojih sinov, saj so prepričane, da bi jih s tem izgubile. Sinovom se ne mudi, nekatere matere pa celo poskrbijo, da odženejo ali očrnijo vse potencialne snahe. In tako se epidemija pri materah živečih moških srednjih let vztrajno povečuje in kot kaže, zdravila še niti v izdelavi ni.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/nevihta-refleksija