Jan Fabre / foto Nada Žgank
Belgijski multimedijski umetnik Jan Fabre bo svoj sloves enega najbolj inovativnih in mnogostranskih sodobnih avtorjev skušal upravičiti tudi v Evropski prestolnici kulture (EPK). Medtem ko so v Umetnostni galeriji Maribor že na ogled njegovi performansi in portreti, se bo v prihodnjih dneh javnosti predstavil še kot mislec, pisec in režiser.
Jan Fabre / foto Nada Žgank
"Veliki mag sodobnega gledališča in vizualnih umetnosti" Jan Fabre že skoraj 30 let deluje kot performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik. Slovenski javnosti ni neznanka, saj je tu že večkrat gostoval, nazadnje lanskega aprila na 17. festivalu sodobnih odrskih umetnosti Exodos v Ljubljani.
"Vračanje v neko državo, neke kraje, zame pomeni vračanje k prijateljem, da bi jih spet srečal in izmenjal ideje, energije," je pojasnil. "Človek pravzaprav nikoli ne potuje med mesti ampak med ljudmi, katerim zaupa."
Njegova tokratna postaja v Sloveniji je Maribor, kjer je od petka na ogled razstava Umetnost me je obranila zapora s posnetki Fabrovih performansov, portreti in drugimi deli. V ponedeljek pa se bo javnosti predstavil na javnem pogovoru v okviru projekta Dvanajst, ki je namenjen predstavitvi pogledov različnih mislecev na svet.
Ob tej priložnosti bo pri Založbi KMŠ izšla tudi njegova knjiga Nočni zapisi. Ta po navedbah urednice založbe Maje Brodschneider Kotnik zajema zapiske Jana Fabra v starosti med 20 in 26 let ter tako predstavlja "umetnikov mladostni portret". Da je bil takrat, ko je pisal ta besedila, zelo mlad, priznava tudi umetnik sam. "Zelo mlad in aroganten umetnik, bi rekel," toda po njegovem mnenju je veliko opisanih stvari v tej knjigi še vedno aktualnih.
Vrhunec njegovega gostovanja bo svetovna premiera predstave z naslovom Droge so me obdržale pri življenju 9. maja v dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Fabre je prevzel režijo, edini nastopajoči pa je njegov prijatelj, ameriški plesalec in koreograf Antony Rizzi. Skupaj sta ustvarila že več odmevnih projektov, tokratni pa govori o življenju med ekstazo in breznom, o junaku, ki potrebuje droge tako za zdravljenje kot za užitek.
Fabre je besedilo za dramo začel pisati pred petimi leti, ko je bil Rizzi diagnosticiran kot HIV pozitiven. Kot je dejal, je predstava "poklon njegovemu (Rizzijevemu) pogumu kot človeku, ki se sooči s svojo boleznijo in svojo spolno usmerjenostjo", oziroma zgodba o "preživetju ob zakonitih in nezakonitih drogah". "Pogosto se govori, da človek nima izbire, ampak da ga droge obvladujejo. To je neumnost. Vedno si sami izbiramo svoje odvisnosti in tudi njihove oblike," je prepričan Fabre.
"Med razstavo in gledališko predstavo, s katerima se predstavljam v Mariboru, obstaja veliko vezi - tveganje, ranljivost, raziskovanje telesa, ideja preobrazbe. Rad bi, da javnost uvidi te vezi, to hkratnost," je še dejal. Sam zase namreč pravi, da je "umetnik hkratnosti", umetnik v iskanju prostora za združevanje izkušenj različnih disciplin.
Jan Fabre, rojen leta 1958 v Antwerpnu, je v 70. letih prejšnjega stoletja vzbudil precejšnje zanimanje javnosti kot performer, ko je na odru zažigal denar in nato risal z njegovim pepelom. V 80. letih je svoj sloves utrdil z gledališkim delom Moč gledališke norosti, ki ga je ustvaril na povabilo Beneškega bienala.
Od leta 1975 piše igre, ki odražajo njegov pogled na gledališče kot obliko umetnosti, ki združuje različne umetniške zvrsti. Veliko pozornosti v svojih delih posveča človeškemu telesu v vseh njegovih oblikah, pogosto v njih nastopajo tudi insekti, ponavadi pa tematizira arhetipska vprašanja, kot so nasilje, sla po življenju, preobrazba in smrt. Živi in dela v Antwerpnu, kjer ima svoje gledališče Troubleyn in studio za vizualne umetnosti Angelos.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/jan-fabre-na-gostovanju-v-epk-v-razlicnih-vlogah