»Trudim se. Oziroma se ne – dokler to tako sladostrastno počnem.«

Avtor: Andraž Polončič Ruparčič, SiGledal

Intervju z Rokom Vilčnikom, avtorjem dramskega besedila Baalram, nominiranega za nagrado Slavka Gruma 2012. Spregovoril je o dramskem pisanju, obiskovanju premier, smislu gledališča pa tudi o kulinariki in športu.


Rok Vilčnik / foto Alenka Slavinec

»V slovenski literaturi skoraj gotovo ni igre, ki bi s tolikšno spretnostjo in sladostrastnostjo reciklirala dobro znano in ljubljeno literaturo,« ugotavljajo avtorji obrazložitve nominacije. Tudi sicer je za številne vaše drame značilna izrazita dvoravninskost – namenjene so tako širši publiki kot zahtevnejšemu (morda gledališko bolj izobraženemu) gledalcu oziroma bralcu. Velike teme, obdelane na zabaven, a inteligenten način. Je to danes pravi recept za dober tekst?

Vsekakor je zadnje vprašanje recept za dober kuharski intervju. Hvala pa za tisto prej.
Trudim se. Oziroma se ne – dokler to tako sladostrastno počnem.

Svoj duhoviti epski parodični pastiš ste pisali kar šest let. Zakaj?

Ker mu nisem zaupal.

Nekje sem zasledil, da ne marate dolgčasa. Raje imate nadarjene šarlatane kot pa dolgočasne poštenjakarje in ne hodite več na predstave, ampak raje na bankete po premieri. Ali to pomeni, da vas današnje gledališče dolgočasi?

Pri glasbi prisluhnem, in če mi ni všeč, ne poslušam. Začnem brati knjigo ... če teži, odložim, grem gladko mimo grde slike ... in tako dalje. Predstave pa trajajo, in če sediš na sredini parterja, ti ni lahko.
Potem pa še tiste čestitke ... Enkrat sem Vitu rekel, da mi njegov Shakespeare ni všeč, pa je rekel: »Kaj – ker nisi ti napisal?«
Rad imam gledališki svet po premieri, ko je vse tako sproščeno in zadovoljno – oddahnjeno. Grem krast njihovo energijo. Če bi si ogledal predstavo, mogoče ne bi bilo tako.
Če sem iskren, bi tudi na svoje premiere raje šel kasneje.
V bistvu si že dolgo želim preizkuševalca za predstave, kot so jih nekoč imeli kralji za hrano.

Kje vidite smisel gledališča, njegovo mesto v današnjem svetu?

Zabava in uk. Najbrž tako kot življenje v resnici nima nekega posebnega smisla, a brez njega se zdaj tega ne bi spraševali. Smisel se izgubi v potrebi, potreba osmisli smisel.
Smisel rabimo mi ljudje. Jaz sem si lepo namestil v njem.

Kaj pravite na primerjavo s starejšima kolegoma? Nekateri vas imajo za nadaljevalca Partljičevega in Möderndorferjega v komedijanstvu.

Baje sem bliže Kodriču.

Kakšna se vam zdi letošnja bera nominirancev? Kdo ima po vašem največ možnosti za zmago?

Zelo športno vprašanje. Gospod Möderndorfer ima dve železi v ognju.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/trudim-se-oziroma-se-ne-dokler-to-tako-sladostrastno-pocnem