foto Miha Fras
Prispevek iz Biltena FBS 6: Herman Melville, Bartleby, pisar (Tekmovalni program in Showcase 46. Festivala Borštnikovo srečanje, na sporedu 19. 10. 2011, ob 20.30).
foto Miha Fras
Bi prosim blagovolili spoznati čudaškega mladeniča, ki mi krati urice spanja? Raje ne bi? Naj torej vsaj zarišem črte, ki dajejo slutiti, da je tako zelo poseben prav zaradi pomanjkanja posebnosti. Je brezbarvno urejena, žalostno ugledna, nepopravljivo zapuščena pojava. Nepremični mladenič, pisar Bartleby, stoji sredi pravniške pisarne, v kateri svoje delo bolj ali manj resno in vestno – odvisno pač od dela dneva in raznolikih učinkovin, ki delavcem plovejo po žilah – opravljajo sodni prepisovalci. Prepisujejo črko za črko, besedo za besedo, spis za spisom, dan na dan prepisujejo. Tudi Bartleby sprva prepisuje. Prepisuje dan za dnem, noč za nočjo. Prepisuje, dokler se ne odloči, da raje ne bi. Pravzaprav, da bi raje, da ne.
Bartleby bi za marsikaj raje, da ne. Z vedno enako neprizadetostjo in hladnim mirom zavrača svojega zmedenega delodajalca, ki je ob vsaki novi zaviti zavrnitvi presenečen kot prvič. Njegov delodajalec, ki je tudi pripovedovalec zgodbe, se sprašuje, kako premakniti neuklonljivo Bartlebyjevo nepremičnost in predpostavlja predpostavke, v katere Bartlebyja sploh ne vračuna zares. Po premnogih poizkusih se navsezadnje izkaže, da je nepremičnost tista, ki nazadnje premakne onega, ki se trudi to nepremičnost po vsej sili premakniti …
Postdramska uprizoritev ljubljanskega Mini teatra v režiji Miloša Lolića kratko »zgodbo iz Wall Streeta« Hermana Mellvila, sicer bolj znanega po romanu Moby Dick, v svoji postavitvi povzema stanje duha enega najbolj pasivnih osrednjih junakov v zgodovini literature, stanje duha pisarja Bartlebyja. Pa je le-ta res pasiven? Da ni morda navsezadnje res junak v polnem pomenu te besede, junak s stališči, ki se jih brezpogojno drži in vztraja pri svojem, je upornik?
Fascinacija vsakogar, ki se seznani z Melvillovo malo mojstrovino, se napaja s figuro pepelnatega mladega človeka, ki je kot drevo, ki trmasto požene korenine tudi v najbolj neugodnih okoliščinah, da je le zadoščeno potrebi po kancu kančku? svetlobe; ki je kot kos pohištva, ki stoji vsem na poti in ga vendar nihče zares ne opazi zaradi njegove nadležne samoumevnosti; ki je kot prah, še preden se vanj tudi zares povrne. Ta absurdna pojava, neopredeljiva in izmuzljiva v svoji nenavadni trmi, je čisti vrelec vznemirjeno mirne atmosfere in vir preprostosti ter izčiščenosti odrskih sredstev. Bartleby, ki je ugnezden na robu grotesknosti, tako postane duh, ki prežema vse v uprizoritvi prelivajoče se like.
Bi radi, da nadaljujem s pripovedjo o mladeniču, ki bi zelo verjetno raje videl, da o njem ne bi pripovedovali? Raje bi, da ne? Raje si oglejte predstavo.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/bartleby-pisar