Dragi novi zatojevci, hvala za veliko zaupanje, ki ste mi ga izkazali, ko ste me postavili za predsednika volilne komisije za narodov blagor. A tisti, ki od zgoraj ureja nerodnosti na tleh, se s tem ni sprijaznil.
Najprej mi je podstavil nogo, da sem med tuširanjem s hrbtom telebnil na straniščno školjko. Če bi vedeli, kako me še vedno boli, ne bi pomislili, da je to kakšno moje duhovičenje. Žal je čista resnica. Od bolečin so se mi nato zaprla prebavila, tako, da sem en teden molil boga naj mi odpre črevesje, pa ni hotel. Končno so mi sestre dale neko posebno klobaso iz fig in kaj vem česa. Najprej sem nekaj ur ob neznosnih bolečinah brezuspešno posedal na stranišču. Dokler se končno le ni odprlo. In zdaj bruhajo iz mene smrdeči Viktorijini slapovi. Kako naj torej pridem? Naj bi predsednik komisije kar naprej brzel tja, kamor še poslanci hodijo peš? Vem, da me razumete. Oni zgoraj pa je najbrž tudi zadovoljen z novim predsenikom. Lepo, da me je prav on zamenjal. Je v redu dedec! Le tega se bojim, da bo kot Ptujčan navijal za Ptuj. Pa naj! Ptujčani si to zaslužijo!
Lep pozdrav! 1/2 De Bibique.Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/naj-bi-predsednik-komisije-kar-naprej-brzel-tja-kamor-se-poslanci-hodijo-pes