foto Miha Fras
Nova predstava Pustite otroke k meni koreografa Matjaža Fariča in soustvarjalcev je plesno-gledališka akcija, ideološka situacija in reprezentacija aparatov, ki jih avtoritete in sistem izvajajo nad posamezniki. Na sporedu danes, 28. januarja ob 20. uri.
foto Miha Fras
Predstava je »potovanje« skozi mehanizme moči, ki uveljavljajo voljo močnejših, določajo pozicijo šibkejših in se najbolj razraščajo pri tistih, ki se ne morejo braniti, pri otrocih. Predstava Pustite otroke k meni pod drobnogled postavlja vprašanje indoktrinacije, nadzora in manipulacije ter prehaja v angažirano kritiko vsiljenega liberalizma, brezmiselnega sledenja, neutrudnega potrošništva, lažnih avtoritet. Predstava, ki obenem govori o razkroju sistema zahodnih demokracij, to sporoča skozi več odrskih jezikov: gib, besedilo, glasbo in video.
Na kratko o tem zblaznelem svetu.
Svet, v katerem živimo, človek od nekdaj oblikuje po svoji lastni podobi. Združujemo se v gibanja, verstva, krožke. Verjamemo v sisteme in preroke. Z lahkoto pristajamo na diktat moči. S perverzno logiko oglaševanja vzpostavljamo zapoved užitka, ki vodi v izgubo sebstva, ob čemer je vsakršna skepsa napor. Verjamemo v naprej označene poti, v dobro in zlo, v rdeče in belo, v pravljične junake. Obkroženi z zbirko hedonističnih pilul se nostalgično spominjamo na čas lomljenja tabujev, seksualne revolucije, svobodne ljubezni, političnega radikalizma. Govoričenje o krasnem novem svetu daje upati, da se bo vse radikalno spremenilo. V zraku je poziv k prevratu. Vsakič znova se rodi otrok, ki si zasluži možnost.
O vsem, kar nam (ni)so povedali in kar z nami počnejo.
Predpisi vseh vrst nam narekujejo, kaj smemo in česa ne. Pristajamo, da se svoboda krči na sprejemljivo in nesprejemljivo (gibanje) ter dovoljeno in nedovoljeno (početje). Ko odraščamo – poslušamo, ko odrastemo – delujemo. V predstavi »delujejo« izvrstni slovenski ustvarjalci; štiri izkušene plesalke (Rosana Hribar, Jana Menger, Kaja Janjić, Magdalena Reiter), plesalec (Gregor Luštek), igralec (Rok Matek) in napovedovalka (Nada Vodušek). Ti so skupaj z avtorjem (Matjaž Farič) ustvarili predstavo, ki v izhodišče postavlja gib in številna vprašanja. Kaj smo se morali naučiti? Kaj bi morali znati? Kdo nas uči? Kaj nam obljubljajo? Komu verjamemo? Kako delujemo? Kako prenašamo pritisk? Kakšne so žrtve? Zadnji prizor se vsebinsko nanaša na predstavo Baletnega observatorija Zenit skupine Rdeči Pilot iz leta 1988, zato ga koreograf Matjaž Farič posveča umetniku Draganu Živadinovu.
Iz predstave: Kaj svetujemo začetniku.
»Začetniku svetujemo, naj si zapomni naslednje zlato pravilo: v gorah hodimo po markiranih poteh. Temeljni znak za označevanje planinskih poti je okrogla markacija: rdeč kolobar okrog belega kroga. Napisane ali orientacijske table so navadno postavljene pri začetku poti in na razpotjih. Praviloma so rdeče barve, napisi pa so beli. Kjer je možno, je markacija v višini odraslega človeka. Pot je seveda treba markirati v obeh smereh.«
(Vir: Gremo na izlet, mala potrošnikova knjižica, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, 1962.)
Iz duha socializma v duh kapitalizma
Predstava Pustite otroke k meni se idejno in tematsko navezuje na zgodnje predstave Matjaža Fariča, v katerih problematizira predvsem idejo revolucije, ki žre svoje lastne otroke.
Gre za zgodnjo »uporniško« predstavo Šesti april iz leta 1988, ki pod drobnogled postavlja monumentalnost socializma in kaos partikularnosti v pop artizmu kot prispodobi umetniške forme demokracije zahodnega tipa. V predstavi, ki je premierno uprizoritev doživela 4. aprila v prostorih Španskih borcev, so nastopili člani Vzhodnega plesnega projekta (Nataša Matjašec, Maruša Geymayer Oblak, Ingrid Kerec, Nina Mavec Kenker, Darko Vrebac, Jasna Knez, Lucija Grm, Nataša Kos, Helena Knific …). V naslednji Faričevi predstavi Rdeči alarm (1989) so nastopili le moški plesalci in v središče postavili vprašanje hierarhije v skupini moških. Kot v predstavah iz poznih osemdesetih, ki so v središče postavljale razkrajanje starega sistema in porodne krče novega, Matjaž Farič v najnovejši izhaja iz kritike »demokratičnega« družbenega sistema, v kateri dregne v najbolj emblematične točke zahodnih družb; v vprašanje vsiljenega liberalizma, brezmiselnega sledenja, neutrudnega potrošništva in lažnih avtoritet, v primežu katerih se iz središča navzven razkrajajo zahodnjaški tipi demokracij, utemeljeni na »duhu kapitalizma in protestantski etiki dela.«
Zakajbimekdoustavil.
Plesalec, koreograf in gledališki režiser Matjaž Farič je ključni soustvarjalec slovenskega sodobno-plesnega prostora v zadnjih dvajsetih letih. Do sedaj je (poleg omenjenih) ustvaril naslednje predstave: solo Ghosts of my life (1986), Zlom (1988), Emotional (1990), Icht (1990) in Veter, pesek in zvezde (1991), »potoples« DERR in Solo (1993). Sledile so preinterpretacije baletnih klasik: Labodje jezero (1994), Romeo in Julija (1995), Posvetitev pomladi (1996), Trilogija, zadnje dejanje (1997). Leta 1997 sta v PTL sledila Klon in skrajšana različica RAM; leta 1998 predstava Otok. Jeseni 1999 je ustanovil skupino Flota, s katero je kot hišni koreograf Cankarjevega doma najprej uprizoril Terminal (v tedniku Mladina razglašen za slovensko predstavo leta 1999), leta 2000 10 stopinj pod 0 in leta 2001 Pohujšanje. Leta 2002 sta nastala solistični projekt 3.oLo in predstava Govori mi svoje telo, leta 2003 je ustvaril Krog v telesu – kvadrat v glavi in leta 2004 Bari. Sledile so predstave Nemotelonemepesmi in Zakajbimekdoustavil 2006, Ukaz (z En-Knap Group) in Macbeth 2008, Odpotovani (s Compagnie Coline) 2008 in Srh (2009). Deluje tudi na tujem; v sezoni 1988/89 kot plesalec v amsterdamski Testworks, kot koreograf sodeluje s Studiem za sodobni ples iz Zagreba (Stravinski i ja, 1995, in Posvećenje proljeća, 2004) ter z Diversions Dance Company iz Cardiffa (From the Desert Through the Forest, 1997). Leta 2004 je postavil predstavo BETA za francosko Compagnie Coline. Kot koreograf sodeluje pri nastajanju opernih in gledaliških predstav v Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu, Zagrebu, na Reki in v Antwerpnu – najpogosteje v režiji Vita Tauferja, Eduarda Milerja in Matjaža Zupančiča. Kot plesalec in koreograf je prejel več nagrad doma in v tujini. V času študija gledališke režije na AGRFT je osvojil prestižno nagrado Grand Prix Marulić za kratko radijsko uprizoritev Hamlet na 14. mednarodnem festivalu za igrane in dokumentarne radijske igre (Hvar, 2010). Matjaž Farič je umetniški vodja zavoda Flota in festivala sodobnega plesa Fronta.
Andreja Kopač
Novinarka, publicistka in magistrica programa Lingvistika govora in teorija družbene komunikcije na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Kot publicistka deluje pri revijah Maska, Mentor in Dialogi. V letu 2008 je bila štipendistka mednarodnih programov Mobile Lab in Gulliver Connect. Do sedaj se je udejstvovala na različnih področjih; kot koordinatorica Seminarja sodobnih scenskih umetnosti (Maska), na področju odnosov z javnostmi (Pristop), tudi kot plesalka in koreografinja. Trenutno deluje kot dramaturginja, raziskovalka, publicistka in (občasna) performerka na področju sodobnih scenskih umetnosti ter kot sodelavka pri domačih in mednarodnih kulturnih in umetniških projektih. Do sedaj je sodelovala z avtorji: Matjaž Pograjc (Betontanc), Sebastijan Horvat, Iztok Kovač, Rosana Hribar & Gregor Luštek, Dušan Teropšič, Jelena Rusjan, Neven Korda, Katjuša Kovačič, Maša Kagao Knez …
Simona Ješelnik
Diplomirana dramaturginja je sodelovala pri gledaliških projektih: Eugène Ionesco: Inštrukcija (SNG Drama Ljubljana), Peter Shaffer: Equus (MGL), F. G. Lorca: Praznina (Mestno gledališče Ptuj), A. P. Čehov: Tri sestre (SMG), William Shakespeare: Macbeth (Festivalna dvorana Ljubljana). Je soavtorica skice performativnega eseja jaz: sem: samo: slučajno: jaz Kristijana Mucka (G Glej); pri plesni predstavi Albrecht (k. Nataša Kos, SNG Nova Gorica) je sodelovala kot praktična dramaturginja in avtorica scenarija. Svoje praktično znanje izpopolnjuje z magistrskim študijem na temo antropologije igre. S predavanji sodeluje na seminarjih pri mednarodnem projektu European Network of Research and Documentation of Performance of Ancient Greek Drama Epidauros in SKOMRAHI Festival. Udeležuje se Studia za raziskavo umetnosti igre pod vodstvom Tomija Janežiča. Režira uprizoritvi: Veronika in Penisov monolog (Staragara). Zaposlena na CTF UL AGRFT.
Rosana Hribar in Gregor Luštek sta vidna predstavnika generacije sodobnih plesalcev zgodnjih 70-tih na plesni sceni v Sloveniji. Sodelujeta z vodilnimi avtorji sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Rosana in Gregor sta svež in dinamičen slovenski koreografski plesni tandem, ki ustvarja in pleše skupaj že veliko let. Izobraževala sta se v številnih plesnih stilih in tehnikah in bila za svoje delo večkrat nagrajena doma in v tujini: Duet - Ana is the name of the Rose (nagrada Povodni mož za najboljšo predstavo leta, najboljšega plesalca leta ter najboljše audio-vizualno oblikovanje, 2003), Duet – 8 LET (1.nagrada žirije na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Beogradu, 2006), Solo- Izpleši me, prosim! (3. nagrada žirije in nagrada kritikov na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Beogradu, 2007), Duet – 10 LET (2. nagrada žirije in nagrada kritikov na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Hanovru in 2. nagrada na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Ludwigshafnu, 2008),Trdinova nagrada mestne občine Novo mesto za leto 2008 za pomembnejše trajne uspehe na področju sodobne plesne umetnosti, 2009, nagrada Povodni mož za leto 2008 za Duet 10 - LET in kratek plesni film 10 – LET, 2009, DUET 012 (Raznovrstnost mnenj je čudovita!) (2. nagrada žirije na mednarodnem koreografskem tekmovanju v Hanovru, 2010), plesni film 10 – LET (nagrada za najboljši kratki film na festivalu slovenskega filma, 2010).
Kaja Janjič
Leta 2003 je zaključila izobraževanje na umetniški gimnaziji, smer sodobni ples, in v 2006 diplomirala iz sodobnega plesa, baleta in koreografije na SEAD – Salzburg Experimental Academy of Dance. Sodelovala je z baletnimi mentorji, kot so Libby Farr, Kate Mattingly, Ben Craft, Daniella Graca, Natascha Schmitz, Yehuda Maor, Marinka Ribič in Lane Stranič, ter v delavnicah improvizacije z Ludgerjem Lamersom, Eileen Standly in Matejem Kejžarjem. V letu 2006 je plesala v predstavi Kanon in Telo v koreografiji Gregorja Luštka in Rosane Hribar, leto kasneje pa prav tako z istima koreografoma sodelovala v predstavi Izpleši me, prosim. Leta 2009 je sodelovala v predstavah Črtano Bojana Jablanovca in Surovo Claudie de Serpa Soares.
Jana Menger
Plesalka, koreografinja in pedagoginja ustvarja že od leta 1986. V Novem mestu je sedem let vadila športno gimnastiko in v njej tekmovala , nastopila je v številnih plesnih produkcijah in krajših točkah. Poučuje jazzovsko plesno tehniko in vodi plesne delavnice. Plesala je v filmu Veter v mreži režiserja Filipa Robarja Dorina (kor. Metod Jeras), v predstavah Deževen dan (kor. Marta Štemberger) in Goga ali Novo mesto (kor. Marta Štemberger). Sodelovala je pri študijski produkciji AGRFT, v videofilmu Povodni mož v režiji Urške Žnidaršič. Leta 1996 je ustanovila svojo plesno skupino Bolšji Teater. Ustvarja za dramsko in plesno gledališče: Komemoracija – Posušene solze (avt. Ksenija Hribar, PTL), Rdeči čeveljčki (kor. Sinja Ožbolt, PTL), Skozi oči dotika (kor. Branko Potočan, Zavod Vitkar), Ifigenija (r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana), Zakajbimekdoustavil (kor. Matjaž Farič, Zavod Flota), Ljubezni moje babice (r. Matjaž Zupančič, PTL), Oblivion (rež. Ivan Peternelj, Maska), Kralj Lear (rež. Matjaž Berger, APT/SMG), Utopija 1, 2 (r. Sebastijan Horvat, Epicenter), itn. Je avtorica in koreografinja številnih projektov: Gledališče (kor. v produkciji Zavoda Vitkar), Carmela in Pavlino, variete na fino (kor.; r. Mare Bulc, MGL,), Klet (avt. in izvajalka, Kud Nor Kranj), Igra (avt.; prod. Bitef teater), Istokopakaj (soavt. in izvaj., Rosana Hribar, Zavod Vitkar). Od leta 1993 je članica Plesnega Teatra Ljubljana.
Magdalena Reiter
Poljska koreografinja in plesalka od leta 2002 živi in deluje v Ljubljani. Diplomirala je na Državni baletni šoli v Gdansku in na PARTS (Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju. Je avtorica naslednjih koreografij: All these apropos, Between the blessed brackets, Attention, Forma interrogativa, Moment – študija ustavljenega časa, Solo, Heksamiton, 36,5ºC (s Polish Dance Theatre), Insomnia, Modus vivendi. Kot koreografinja je sodelovala z belgijsko gledališko skupino De Tijd pri predstavi La Maladie de la mort Marguerite Duras, pri gledališki uprizoritvi Malomeščanska svatba (r. Mateja Koležnik, SNG Maribor) ter pri operi Die Entführung aus dem Paradies (Flamska opera). Od 1999 do 2003 je sodelovala s Teatrom Dada von Bzdülöw (Apartament nr 7, Dialogus in conventione). Kot plesalka je ustvarjala z različnimi umetniki: z Avijem Kaiserjem, Johanne Saunier, Matejo Bučar, Branetom Potočanom, Matjažem Faričem, Goranom Bogdanovskim, Matejem Kejžarjem idr. Poučuje na akademiji SEAD v Salzburgu ter vodi delavnice in lekcije sodobnega plesa v Sloveniji in širše (Avignon, Gent, Gdansk, Poznanj).
Na festivalu Gibanica 2005 je prejela nagrado mednarodne strokovne žirije za predstavo Forma interrrogativa ter nagrado žirije na 8. Teaterfestu v Sarajevu za predstavo Moment.
Nada Vodušek
Oblikovalka, urednica, radijska voditeljica, performerka. Med letoma 1990 in 1996 je bila urednica revije Ars Vivendi, od 1997 naprej pa urednica revije Ambient. Je soustanoviteljica in oblikovalka kolekcij oblačil, torb in čevljev za znamko pro.ars vivendi ter radijska voditeljica na Radiu Študent in Valu 202. Kot gledališka performerka od leta 2007 sodeluje z Anton Podbevšek Teatrom iz Novega mesta. (Predstave: XX. stoletje, Portret neke gospe; umetniške akcije: Met kocke ne bo nikoli odpravil naključja, Timpan v diahroniji, Novomeška pomlad 1920–2010 – Soareja prakse.)
Rok Matek
Rodil se je v Hudi Jami pri Laškem. Leta 2002 je začel študirati dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT Ljubljana ter leta 2006 diplomiral s predstavo Pomembno je biti Ernest v letniku mentorjev Dušana Jovanovića in Janeza Hočevarja. Že med študijem je sodeloval v različnih predstavah v Gledališču Glej in ljubljanski Drami. Za svoje delo na AGRFT je prejel študentsko Severjevo nagrado. Po študiju je delal kot svobodni umetnik v raznih gledaliških projektih, največ jih je bilo vezanih prav na Gledališče Glej. V sezoni 2009/10 je postal član Gledališča Koper.
Tina Kolenik
Kostumografka in vizualna umetnica je leta 2000 diplomirala na ALU, na oddelku za oblikovanje. Leta 2004 je magistrirala na ALU, smer novi mediji. Leta 2007 se je vpisala na podiplomski študij na AGRFT, smer kostumografija, kjer končuje magistrsko delo z naslovom Koža kot kostum v kontekstu postmoderne kulture. Trenutno dela kot asistentka na AGRFT na področju kostumografije. Do sedaj je kot kostumografka sodelovala z večino slovenskih gledališč.
Patricia Cvetković
Strokovnjakinja za vizualno umetnost, vzgojena v Sloveniji, specializirana v Nemčiji, je delala v Franciji, živela na Japonskem kot tudi na internetu. V letu 2001 je skupaj s sestro Tito osnovala F, neodvisno produkcijo in inštitut za raziskovanje avdiovizualnih praks. Je oblikovalska strokovnjakinja in direktorica fotografije, s poglobljenimi izkušnjami na področju interaktivnih medijev, tiska, hrane, oblačenja in filma. Poučevala je vizualno opismenjevanje, oblikovanje informacij in fotografijo. Zanimata jo študij percepcije kratkih vidnih sporočil v gibanju in snemanje dokumentarnih vsebin. Dvajsetletne izkušnje na ustvarjalnem, produkcijskem in raziskovalnem področju mednarodno deli z mnogimi umetniki, posamezniki in podjetji. Svoja dela predstavlja na odmevnih festivalih in natečajih (Cannes Advertising Festival, Design Competition Osaka, Ars Electronica Linz).
Koreograf, režiser in avtor zvočne matrice Matjaž Farič
Dramaturginja in oblikovalka besedila Andreja Kopač
Praktična dramaturginja Simona Ješelnik
Plesalci in soustvarjalci giba Gregor Luštek, Jana Menger, Kaja Janjić, Magdalena Reiter, Rosana Hribar
Interpretka besedila Nada Vodušek
Igralec Rok Matek
Kostumografinja Tina Kolenik
Avtorica videa Patricia Ando Cvetković
Oblikovalec luči Borut Lampret
Organizacija projekta Urška Pleše in Ksenija Kaučič
V predstavi uporabljena besedila:
Čudovita mučeniška smrt sedmih makabejskih bratov z materjo
Vir: Dr. Matija Slavič: Čudovita mučeniška smrt 7 makabejskih bratov z materjo v: Makabejci, Kladivarji, Časopis za duhovno prebudo in prosveto, leto X1, 1. januar 1944, št. 241–42, str. 12–16.
Zamenjava žena
Vir: The God Warrior pt. 1 v: Trading Spouses: Meet Your New Mommy, produkcija: Rocket Science Laboratories, distribucija: Fox Television (2004) (USA) (TV), režiser: Allan Palmer.
Rdeča luč
Vir: Dr. Franc Knific: Rdeča luč v: Leta, mlada leta, Časopis za duhovno prebudo in prosveto, leto VIII, 1. november 1941, št. 189, str. 21–22.
»Naše revolucionarno poslanstvo še ni izpolnjeno«(…)
Vir: Kim Il Sung: cit. iz knjige Korean Women, Foreign Languages Publishing House, Pyongyang, 1970.
Kako sledimo markirani poti
Vir: Gremo na izlet, mala potrošnikova knjižica, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, 1962.
Posebna zahvala Maši Kagao Knez – KUD Baobab, Branetu Potočanu – Zavod Vitkar, Živi Brecelj – Plesni Teater Ljubljana
Produkcija Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija Flota Ljubljana, Cankarjev dom, Plesni Teater Ljubljana
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/danes-v-cankarjevem-domu-nova-predstava-matja%C5%BEa-fari%C4%8Da