Posebni prispevki k slovenski lutkovni umetnosti

Avtor: Tea Kovše, SiGledal

DECEMBRSKI FOKUS – NAGRAJENCI 2010: Unima poleg svojih dejavnosti in obveznosti podeljuje Pengovove nagrade za poseben prispevek k slovenski lutkovni umetnosti. Letos so podelili kar tri.


Sedanji predsednik Unime Robert Waltl

Začetki Unime segajo v leto 1929, natančneje v 20. maj istega leta, ko so se v Pragi, takrat še glavnem mestu Češkoslovaške, odločili ustanoviti mednarodno lutkovno organizacijo, imenovano Unima (Union Internationale de la Marionnette). Šlo je za prvo mednarodno organizacijo v gledališkem mehanizmu. Prestala je drugo svetovno vojno ter v šestdesetih letih stopila v zrela leta, ko je iz zgolj skupine prijateljev prešla v moderno organizacijo. Presegla je evropske okvire ter svoja srečanja prirejala v Ameriki in Aziji. Leta 1992 je njen kongres gostila tudi Ljubljana.

Unima ima svoje zakonitosti oziroma pravila, kako promovirati in oblikovati lutkovno umetnost:

Seveda to ni vse, saj obstajajo še druga področja, na katerih se Unima udejstvuje. Danes lahko lutko najdemo tako rekoč v vsakem žanru: od gledališča, televizije, izobraževalnih institucij, vrtcev do bolnišnic, pri terapijah pa tudi v množičnih medijih.  

Ob letošnjem svetovnem dnevu lutk je programski odbor Unima Slovenija podelil Pengovove nagrade za poseben prispevek k slovenski lutkovni umetnosti: Bredi Varl, Matjažu Lobodi in Cvetu Severju. Vsi že dolga leta ustvarjajo in krožijo po lutkovnem prostoru, njihova raznolika dela pa puščajo dolgotrajne odtise v lutkovni umetnosti.

Breda Varl je arhitektka, oblikovalka lutk, scenografka in kostumografka. Že med študijem arhitekture je oblikovala lutke in sceno za predstave amaterskih odrov, najbolj opazne so bile predstave za Lutkovno gledališče Kobanci iz Kamnice z lutkami v različnih tehnikah in iz inovativnih materialov. V osemdesetih je vodila delavnico in oblikovala lutke za Lutkovno gledališče Maribor (LGM), danes pa je njegova direktorica, ki je uspela izboriti izgradnjo novega LGM. Oblikovala je čez 50 celovitih likovnih zasnov za LGM, nekaj za Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), za več pomembnih predstav SNG Maribor, za PDG Nova Gorica in za avstrijske poklicne skupine. Za koroške Slovence je likovno opremila blizu 50 lutkovnih in dramskih predstav. Prepoznaven je njen likovni delež pri televizijskih nanizankah Zverinice iz Rezije in Igrajmo se gledališče za TV Slovenija, Mihec Mahec za slovenski program ORF Celovec ter Pravljica o celovškem zmaju za SAT 3. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je predavala lutkarstvo, scenografijo in vizualne komunikacije, vodi pa tudi seminarje lutkovnega oblikovanja doma in v tujini. Razstavljala je skice in lutke v Mariboru, Ljubljani, Celovcu in Wiesu. Piše strokovne članke in knjige o oblikovanju in izdelavi lutk.  

Matjaž Loboda že od leta 1953 deluje v LGL; najprej je imel mesto recitatorja in animatorja marionet, od leta 1969 je deloval kot umetniški vodja, od leta 1977 do nedavne upokojitve pa kot dramaturg in čuvar teatrološkega gradiva. K pisanju za lutkovno gledališče je pritegnil več pomembnih književnikov: Svetlano Makarovič, Franeta Puntarja in vrsto drugih. Tako je težišče repertoarja prenesel na kvalitetna slovenska besedila s sodobno dramaturško strukturo. Režiral je več kot 25 predstav, pretežno v LGL, in vpeljal komorne projekte, ki omogočajo sodelovanje igralcev lutkarjev z občinstvom. Poleg tega piše in prireja lutkovna besedila ter je avtor člankov o lutkovni dramaturgiji in zgodovini.  

Cveto Sever je prvi samostojni lutkar solist pri nas in ustanovitelj Malega lutkovnega gledališča Kranj. Njegove lutkovne predstave temeljijo na igri med lutko in lutkarjem, pri čemer se pripoved, gledališka in lutkovna igra prepletajo z glasbo in gibom. Kot lutkar solist je po Sloveniji odigral več kot 2500 predstav.

Sedanji predsednikUnime indirektor Mini teatra Robert Waltl je ustvaril prvo virtualno lutkovno predstavo na svetu z naslovom Palčica. Inovacija je kombinacija računalniške animacije in lutkovne predstave, s čimer Mini teater sledi iskanju novih pristopov k animaciji. LGL pa ohranja zgodovinsko vrednost Klemenčičevih lutk in zapiskov ter jih oživlja s svojo znano »mini« lutkovno predstavo Doktor Faust.

 

Povezave:


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/posebni-prispevki-k-slovenski-lutkovni-umetnosti