Študij za filmske in televizijske poklice na Akademiji za gledališče, radio, film se je z bolonjskim procesom razcepil na različne smeri, ki jih predstavljamo v pričujočem članku.
Oddelek za film in televizijo na AGRFT se je z bolonjskim procesom bistveno prestrukturiral. Nekdaj enoten študijski program Filmska in televizijska režija je sedaj poimenovan Film in televizija in razdeljen na tri smeri – Filmska in televizijskarežija, Filmsko in televizijsko snemanje ter Filmska in televizijska montaža. Na prvi pogled se zdi sprememba zanemarljiva, vendar pomeni velik korak naprej v filmskih in televizijskih študijih pri nas.
V izobraževanju na področju filmskih in televizijskih poklicev sta sicer v veljavi dva koncepta: specialistični in univerzalistični. Specialistični koncept, ki mu v skladu s smernicami, ki jih je zarisala najstarejša filmska akademija (leta 1919 ustanovljeni moskovski VGIK), sledi večina klasičnih filmskih akademij, temelji na tem, da študentje že od začetka študirajo enega od osnovnih poklicev: režijo, montažo, zvok, snemanje, itd. Specializacija filmskih ustvarjalcev je še posebej pomembna v močnih kinematografijah oziroma na velikih trgih delovne sile, kjer je povpraševanje po posameznih strokovnjakih večje.
Na drugi strani imamo univerzalistični koncept izobraževanja, ki prej kot iz akademskih ustanov izhaja iz produkcijskih praks, kjer so si mnogi ustvarjalci nabirali znanja in izkušnje v vrstah filmskih poklicev, preden so prevzeli naloge režiserja, snemalca ali montažerja. Univerzalistični koncept tudi sam na sebi prinaša večjo kakovost in učinkovitost študija, saj študentu omogoča neposredno izkušnjo dela svojih sodelavcev. Režiser, ki je denimo sam snemal, bo lažje sodeloval s snemalcem oz. direktorjem fotografije. Danes je tudi v svetu nekaj univerzitetnih ustanov, ki dajejo svojim študentom relativno široko izobrazbo; njihovemu talentu, iznajdljivosti in okoliščinam na trgu delovne sile pa je prepuščeno, v katero smer se bodo profilirali.
Očitno je, da je po novem na AGRFT v uporabo prešel specialistični koncept filmskega študija, vendar pa nas videz lahko nekoliko prevara. Ker je slovenski delovni trg premajhen za bistveno različne filmske poklice, so v novih študijskih smereh vseeno prisotna mnoga temeljna znanja, da lahko diplomanti delujejo tako na področju režije, snemanja kot tudi montaže. Obenem pa jim izbrana smer znotraj programa (režija, snemanje ali montaža) prinese dovolj specializiranih znanj in izkušenj za suvereno opravljanje nalog iz izbrane smeri.
Povsem na mestu je vprašanje, kakšne so konkretne spremembe, ki jih prenovljene študijske smeri prinašajo. Najprej velja poudariti povečano koherentnost programa. Vsebine predmetov si namreč sledijo v zaporedju, ki bolj kot doslej upošteva študentovo rast v samostojnega ustvarjalca. Pri prenovi programa velja izpostaviti tudi uvedbo praktikumov, s katerimi vzpostavljajo in utrjujejo osnove za praktično umetniško delo. Praktikumi hkrati tudi omogočajo sočasno pridobivanje znanj in izkušenj na tistih strokovnih področjih, ki so bila prej pokrita preveč parcialno v okviru posameznih predmetov.
Kljub temu s poudarjanjem praktičnih oziroma strokovnih predmetov s prenovo niso želeli zmanjšati pomena splošnih predmetov. Nasprotno, da bi spodbudili razvoj teoretske misli in zanimanje zanjo, so npr. predmet Zgodovina in teorija filma in televizije razdelili na dva samostojna predmeta (Zgodovina filma in televizije in Teorija filma in televizije), študentom pa ponujajo tudi vrsto izbirnih teoretskih predmetov. Poleg tega so uvedli številne nove strokovne predmete, s katerimi študentje zdaj lažje sledijo silovitemu tehnološkemu in estetskemu razvoju na avdio-vizualnem področju.
Poleg močno razširjenega programa na prvi stopnji pa velja izpostaviti tudi spremembo na drugi stopnji, ki še ni v popolnem razcvetu, saj prva generacija bolonjskih študentov še ni zaključila prve stopnje. Druga stopnja v zvezi s filmom in televizijo namreč prinaša dva različna programa, in sicer Filmsko in televizijsko ustvarjanje, ki je razslojeno na šest smeri – dve, ki sta že obstajali na magistrski ravni: Filmska režija in Televizijska režija, ter štiri nove smeri: Snemanje, Montaža, Scenaristika in Produkcija. Prav tako prenovljeni programi na drugi stopnji učinkovito zapolnjujejo vrzel, ki je poprej obstajala v zvezi s filmskimi in televizijskimi študiji. Po novem je na drugi bolonjski stopnji namreč mogoče študirati tudi po programu Filmski in televizijski študiji.
Končajmo s citatom Igorja Koršiča, profesorja na AGRFT: »Super! Končno smo prava šola. Popolna šola.«
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/film-in-televizija-na-novih-poteh