Tadej Toš / foto Damjan Švarc
DECEMBRSKI FOKUS - NAGRAJENCI 2010: Vsestranski Tadej Toš se odlično znajde na televiziji, radiu in filmu, kot voditelj ali pri pisanju dramskih tekstov, še najbolj pa na gledališkem in stendap odru. Na letošnjih Dnevih komedije v Celju je kot Rok Ribič v predstavi Svobodni zakon povsem prepričal strokovno žirijo in tudi občinstvo, ki je predstavo ocenilo z drugo najvišjo oceno v zgodovini festivala.
Tadej Toš / foto Damjan Švarc
Dramski in filmski igralec, s katerim se je občinstvo smejalo na stendap predstavah Hamlet in ZapufanPikaSn, se je kalil v PDG Nova Gorica, MGL, Mestnem gledališču Ptuj, Gledališču Zato in v zadnjih sezonah kot stalni član ansambla mariborske Drame, kjer je igral v uprizoritvah, kot so Plemeniti meščan, Za nacionalni interes, Nosorogi, Tramvaj Poželenje, Peer Gynt … Talentirani umetnik zase skromno pravi: »Poročen sem s pravo žensko, sem oče čudovite deklice Eve, živim na Ptuju in v Zagrebu in v avtu, v svoji koži se počutim dobro, nisem preveč lep.«
Toš je za svoje dosedanje delo prejel kar nekaj nagrad: Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Jeana v Ionescovih Nosorogih (Drama SNG Maribor), nagrado za najboljšega moškega igralca v filmu Predmestje na festivalu Alba Regia International Film Festival, nagrado za izjemno interpretacijo v predstavi Ognjeni obraz (MGL), nagrado Veljka Maričića za najboljšega mladega igralca, nagrado za najboljšo epizodno vlogo na Mednarodnem festivalu malih scen in zdaj še naziv naziv žlahtnega komedijanta za vlogo Roka Ribiča v predstavi Svobodni zakon (priredba komedije Daria Foja in France Rame v režiji Sama M. Strelca).
Koliko vam osebno pomenijo nagrade?
Največja nagrada za igralca so polne dvorane, ker to pomeni, da je gledališče še zmeraj živo, in zadovoljno občinstvo. Tu ni nobene politike, nobenih pogajanj in glasovanj, nobenih usklajevalnih sestankov in lobiranja. Krasna zadeva je tudi aplavz na odprti sceni (smeh).
Kako pa ste sprejeli priznanje za žlahtnega komedijanta leta?
Naziv žlahtnega komedijanta me je presenetil in hkrati razveselil.
Kaj menite o nagradah komedijantov pri nas – kaj se pravzaprav nagrajuje?
Vprašanje bi verjetno morali nasloviti na žirijo festivala (smeh).
Pa vendar, kakšen odnos ima po vašem mnenju do teh nagrad strokovna javnost?
Strokovna javnost zabavi in smehu v gledališču ne namenja mesta, ki si ga zaslužita, zato sem tudi zelo vesel, da je Borštnikov prstan letos dobil Janez Hočevar - Rifle, ki ga občinstvo v glavnem pozna zaradi smeha in nasmeha. Slovenskemu »strokovnjaku za gledališče« se ob besedi komedija skremži obraz (smeh). Večinoma še zmeraj velja, da je komedija nižja oblika gledališča, največkrat vulgarna in primitivna, na prvo žogo ... Zato tudi te nagrade pravzaprav niso dovolj cenjene. To se lepo vidi v točkovanju za napredovanje pri plači, kjer vsaka nagrada prinese določeno število točk. Naziv žlahtni komedijant je po točkah vreden približno sedemkrat manj kot Borštnikova nagrada za igro. Imajo pa zato nagrade na Dnevih komedije zelo radi producenti in direktorji gledališč, ker te predstavam dvignejo ceno in število ponovitev v naslednji sezoni.
Ali so morda te nagrade pomembne občinstvu?
Tudi občinstvu se zdi dobro, če na plakatu piše komedija leta in žlahtni komedijant.
Lahko rečemo, da nagrada potrjuje, da Slovenci zmoremo sprejeti šale na svoj račun in celo k njim spodbujamo z nagradami?
Slovenci nismo najbolj navdušeni nad šalami na svoj račun, jih pa zmoremo sprejeti, če so vse okoliščine prave (smeh).
Tadej Toš in Nataša Tič Ralijan v predstavi Svobodni zakon
Katera nagrada pa je po vašem mnenju v našem prostoru zares nekaj vredna?
Vse nagrade so lepe in vredne, predvsem za tiste, ki jih dobijo. Zares vredni pa sta Prešernova nagrada za življenjsko delo in Borštnikov prstan, ker ti dajeta upanje na solidno pokojnino (smeh).
Povezavi:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zlahtni-komedijant-vreden-sedemkrat-manj-kot-borstnikova-nagrada