Najbolj pridni bralci so dramaturgi. Berejo vse.

Avtor: Lena Gregorčič, SiGledal

Knjižnica Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ni zgolj knjižnica, je slovenski Center za teatrologijo in filmologijo. In ko jo boste obiskali, vam bo tam priskočila na pomoč Silva Bandelj, s katero smo se ob tej priložnosti tudi pogovarjali.


 
So študentje akademije »pridni bralci«?

V bistvu so kar pridni bralci, sploh študentje dramaturgije. Ti so najbolj pridni.

Kaj pa ostali? Vsaka smer na akademiji ima verjetno svoj »profil branja«, svoje zahteve?

Težko je reči. V bistvu se na vsaki smeri najdejo pridni bralci. Igralce recimo zanima samo točno določeno področje, večinoma povezano z igro in dramami. Dramaturge zanima vse, filmarji zadnje čase tudi prebirajo dramatiko, v kateri iščejo gradivo za svoje filme. Sicer pa jih tudi večinoma zanima njihovo področje.

Knjižnica AGRFT ni običajna študijska knjižnica, temveč knjižnica, ki se ponaša z nazivom Center za teatrologijo in filmologijo. Kdo so še ostali uporabniki te knjižnice?

Ogromno je zunanjih uporabnikov. Sploh profesorjev, recimo s Filozofske fakultete, teh je največ. Ogromno je študentov z drugih fakultet: Filozofske fakultete, Fakultete za družbene vede in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Precej je tudi ljudi, ki so zaposleni v gledališču: režiserji, dramaturgi, igralci. Obiskujejo nas tudi študentje drugih univerz, ker imamo res bogato knjižnico.

Katere so najbolj zanimive, redke in cenjene enote, ki jih hranite?

Posebna v smislu raritet je recimo Senekova drama, ki je bila izdana 1659,  hranimo najstarejšo slovensko izdajo komedije Matiček se ženi, ki je bila izdana leta 1840, tukaj hranimo tudi izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki je izšla med letoma 1877 in 1879. To so naše dragocenosti. Imamo pa seveda ogromno drugih dragih in dragocenih knjig, Molierova zbrana dela, enciklopedijo Spectaculum, Ljubljanski zvon, Celovški zvon, Slovan … Dobro smo založeni tudi na bolj splošnih področjih. Imamo tudi nekaj o glasbeni umetnosti in imeli bi še več, če ne bi imeli take prostorske stiske.

No, ko bo nova akademija …

Ko bo (smeh) in če bo tudi denarja dovolj.  

Katera literatura pa je najbolj izposojana?

Študijska literatura, a  težko je reči. Statistika kaže na revijo Maska. A statistika ni vedno merodajna. Lahko da je bil notri določen članek ali tema, ki je bila morda tudi del študijske literature. Sicer pa zelo različno, ogromno filmske teorije in »performansa«. Odvisno je od zanimanja in obdobja. Junija in septembra je najbolj izposojana študijska literatura.

Kdo in kako skrbi za to, da je knjižnica bogata z najnovejšo literaturo, teoretskimi pregledi in zbirkami?

Odprti smo za vse ideje. Študijsko literaturo naročijo profesorji, drugo so želje, mnenja in ideje študentov »kaj bi bilo fajn imet«. Spremljamo tudi različne zbirke, založbe in se tudi tako naroča. Sam ne zmoreš obvladati vsega področja, je preveč obsežno.

Za konec pa mi povejte: kaj pa sami najraje berete?

V bistvu zelo različne stvari. Za sprostitev kriminalke in romane … Drame raje gledam, kot prebiram. Skratka, zelo različno.



 

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/najbolj-pridni-bralci-so-dramaturgi-berejo-vse