Amfiteatrov simpozij na temo Preživetje komedije

V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) v Ljubljani bo 5. in 6. oktobra potekal Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij na temo Preživetje komedije (The Survival of Comedy). Na njem bo svoje prispevke predstavilo 12 predavateljev iz Slovenije in tujine. V okviru simpozija bo potekala tudi okrogla miza s slovenskimi praktiki.

Foto: Arhiv Slogi

Medtem ko so celo tako priljubljene in pomembne literarne zvrsti, kot je tragedija ali ep, počasi izgubile veljavo in pogosto navsezadnje celo izginile, komedija še kar naprej uspešno kljubuje razvojnim pritiskom. Komedija je žanr, ki obstaja samo tu in zdaj, ki jo njeni gledalci lahko popolnoma razumejo le v določenem zgodovinskem trenutku in kulturnem kontekstu. V vseh drugih primerih se nujno prilagaja. In prav zato je tako dobro pripravljena za preživetje.

Leta 1961 je George Steiner dokončno pokopal tragedijo. Po več stoletjih krize in počasnega odmiranja nekoč najuglednejše dramske zvrsti so tudi najvztrajnejši zagovorniki tradicionalne žanrske delitve navsezadnje morali priznati, da na sodobnih odrih ni več aristotelske dihotomije. Proces njenega teoretičnega ukinjanja (v gledališki praksi razdelitev seveda nikoli ni bila povsem dosledna), ki so ga v svoji reakciji na klasicizem prvi začeli romantiki, so dokončali zadnji izmed modernistov, absurdni dramatiki. S poudarjanjem tragikomedije in groteske so binarno opozicijo tragedija-komedija, ki je s svojo ikonografijo postala celo najprepoznavnejši vizualni simbol gledališča, uspešno pospravili v ropotarnico literarne zgodovine.

Pa vseeno že zelo površen pogled v repertoarje gledališč tretjega tisočletja kaj hitro pokaže, da je vsaj komedija vendarle preživela poskus svoje ukinitve. Čeprav naj bi jo v postmodernem okolju zamenjala žanrsko bolj izmuzljiva besedila, se komedija, celo tista, ki jo v gledaliških listih označujejo brez pridevnika in jo zanima le zabavanje gledalcev, še zmeraj redno pojavlja na odrih. Še več, v veliko pogledih komedija ostaja bolj ali manj nespremenjena vse od prvih Aristofanovih, Menandrovih, Plavtovih in Terencijevih iger. Celo avantgardni avtorji in eksperimentalna gledališča, recimo Charles Ludlam ali 26000 couverts, se vedno znova vračajo k dobro preverjenim komičnim likom in obrazcem. Mar to pomeni, da pri dramskih žanrih pač ni simetrije?

Če ima Jacques Derrida prav, ko pravi, da »besedil brez žanra ni«, in takoj nato doda, »da pa tako sodelovanje še ne pomeni pripadanja«, bi trdoživost komedije lahko razložili preprosto kot posledico dejstva, da jo že v načelu zanima samo sodelovanje – sodelovanje občinstva s smehom – in da si nikoli ne prizadeva pripadati. Komedija je žanr, ki obstaja samo tu in zdaj, ki jo njeni gledalci lahko popolnoma razumejo le v določenem zgodovinskem trenutku in kulturnem kontekstu. V vseh drugih primerih se nujno prilagaja: bodisi jezikovnim razlikam ali pa tujemu okolju in novim družbenim razmeram. Res dobro je pripravljena za preživetje.

Simpozij bo potekal v slovenščini in angleščini.

Vodja simpozija: Jure Gantar

Mednarodni pripravljalni odbor: Jure Gantar, Mateja Pezdirc Bartol, Blaž Lukan, Maja Murnik, Gregor Moder, Gašper Troha, Miha Čepeljnik

Letošnji Amfiteatrov simpozij bodo v prvi vrsti zanimala naslednja raziskovalna vprašanja:

• Kako se je gledališka komedija odzvala na pojav novih medijev (filma, radia, televizije, interneta)?
• Kaj je res novega v novih pojavnih oblikah komedije, kot so skeč, standup in improvizacija?
• Ali komedija nujno osvobaja ali pa pravzaprav vselej zagovarja povprečno?
• Je zaton novoveškega racionalizma in idej razsvetljenstva vplival na razvoj komedije?
• Bo kulturi ukinjanja (»cancel culture«) uspelo ukiniti tudi smisel za humor?
• Lahko komedija preživi odrski polom?
• Kako se komedija ukvarja, ali naj bi se ukvarjala, s kočljivimi temami in vsebinami?
• Kako se skozi komedijo kažeta družbena kritika in/ali politični aktivizem?
• Se komični subjekt spreminja ali ostaja statičen?
• Normalizacija komičnih junakov v sodobni dramatiki
• Vrste komike v sodobni slovenski komediji
• Intimno in družbeno v sodobni slovenski komediji
• Filozofski in sociološki pogledi na komedijo
• Kako se kaže odnos do telesa in telesnega v grotesknem gledališču/drami?
• Kakšna je sodobna groteska?
• Ali danes še obstaja zanimanje za groteskno ali pa je to kategorija, zavezana romantičnemu (Wolfgang Kayser) in (post)modernističnemu razumevanju sveta (karnevalskost – Bahtin)?

Simpozij organizirajo:

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ustanovljen leta 2014 kot pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja. Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti, ki se uresničujeta z raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, umetniško in raziskovalno delo v polju gledališča, radia, filma in televizije. Amfiteater je znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke s področja scenskih umetnosti v širokem razponu od dramskega gledališča, dramatike, plesa, performansa do hibridnih umetnosti. Avtorji in avtorice lahko analizirajo oblike in vsebine umetnin ter umetnostnih pojavov s področja scenskih umetnosti, njihovo zgodovino, sedanjost in prihodnost ter razmerje do drugih umetnostnih področij in širšega (družbenega, kulturnega, političnega …) konteksta.

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/amfiteatrov-simpozij-na-temo-prezivetje-komedije