Prepovedane ljubezni / foto Arhiv Lutkovnega gledališča Ljubljana
Drugi dan festivala Lutke so zaznamovale tri slovenske predstave.
Prepovedane ljubezni / foto Arhiv Lutkovnega gledališča Ljubljana
Dan po uradnem večeru 10. mednarodnega lutkovnega festivala Lutke se je, z izjemo ponovitve italijanske predstave Francois Blanc, odvijal v objemu treh slovenskih produkcij in prikazal široko paleto slovenskega lutkarstva.
Prva se je predstavila Martina Maurič Lazar z lastno režijo, dramaturgijo ter izvedbo Poštarske pravljice Lutkovnega gledališča Ljubljana (premiera 27. oktober 2006). Zgodba pripoveduje o poštarju, ki pismu brez naslova najde pravega naslovnika. Animatorka hkrati animira več likov, porazdeljenih po telesu, za animacijo uporablja tudi noge (stopalo, koleno). Predstava ima izreden avtorski pečat in izrazito likovnost Gregorja Lorencija. Dobra animacija in tehnologija lutk ter scene nam v glavi odmevata tudi po predstavi.
Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor (premiera september 2010) v režijskem konceptu Jerneja Lorencija ima posebno filmsko strukturo, saj so scene in lutke »kadrirane« na različne načine. S tem se velikost lutk spreminja, kar ustvari učinek približevanja oziroma oddaljevanja. Zgodba za odrasle spremlja leseno lutko na poti do dečka, polni čudnih dogodkov in smeri. Ostržek skozi strah postane človek.
Deževen festivalski dan je sklenila predstava Prepovedane ljubezni Silvana Omerzuja (premiera 29. maj 2009). Estetika, brezizrazne lesene lutke, ogromne maske in minimalističnost gibanja so prepoznavne sestavine njegovih predstav, v katerih se slika močna avtorska nota. Zgodba je skupek antičnih mitov (Narcis, Pigmalion, Pazifea ter Dedal in Ikar) o ljubezni, slika našo animaličnost, prevzetnost in prinaša nesrečne konce. Animatorji z minimalnimi in počasnimi gibi ustvarjajo atmosfero napetosti. S pomočjo tehnologije (s pritiskom na gumb) določena lutka oziroma njena ogromna glava pokaže jezik. Sceno sestavljajo dvignjen akvarij in viseči vreči peska z luknjico na spodnji strani, skozi katero pesek uhaja na tla. Tako se ustvari občutek peščene ure, ki teče in teče.
Vse tri izredno različne in kvalitetne uprizoritve so lepo orisale slovensko lutkarstvo z izvirnimi in bogatimi predstavami. Kaj pa so menili gledalci?
Vtisi gledalcev
Po predstavi Prepovedane ljubezni sem povprašala o vtisih. Mnenja so bila različna; gospodu srednjih let je bila predstava všeč, predvsem njena estetika. Mladenič se z njim ni strinjal, saj se mu je predstava zdela preveč mirna in počasna. Študentki pa sta naredili pravo malo analizo ter povedali, da nista povsem razumeli zgodbe, čeprav sta vedeli, da vključuje antične mite, ne pa natančno, katere. Po njunem mnenju je bilo preveč premalo izkoriščenih rekvizitov. Pohvalili pa sta sceno, ki je bila dobro zapolnjena.
Drugega dne je konec, polne dvorane Lutkovnega gledališča Ljubljana pa dokazujejo, da ljudje, predvsem odrasli, niso pozabili na lutke in njihovo domišljijo.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/dan-slovenske-produkcije